1. Starship spet eksplodiral

SN1 med izdelavo januarja letos. Foto: AP Photo/Miguel Roberts
SN1 med izdelavo januarja letos. Foto: AP Photo/Miguel Roberts

SpaceX-ov prototip vesoljske ladje Starship je eksplodiral na delovišču v Boca Chici v ZDA. Spektakularni dogodek je posnelo več kamer, ki nenehno spremljajo gradnjo.

Vabilo bralcem

Smo kakšno pomembno novico izpustili? Vabljeni, da jo omenite in po želji tudi opišete v komentarjih pod člankom. Odprti smo tudi za kakršne koli pripombe na aljosa.masten@rtvslo.si.

Iz spodnjega dela je najprej začel iztekati dušik, zgornji del ladje se je stisnil (implodiral), počilo je in ladja je opravila svoj prvi (pa tudi zadnji) polet. Prvi mož podjetja Elon Musk je sporočil, da so preizkušali rezervoar za gorivo, ki pa je zatajil zaradi slabega zvara.

Prototip z nazivom SN1 je tako odšel v zgodovino. Namenjen je bil testiranjem, ne orbitalnim poletom.

Po poročanju ArsTechnice bi nanj namestili enega oziroma največ tri motorje Raptor in jih kratko vžgali. Če bi vse šlo po načrtih, bi SN1 poslali do višine 20 kilometrov in nazaj. Zdaj nameravajo taisto poskusiti s prototipom SN2, ki ga gradijo vzporedno. Prvi orbitalni polet želijo opraviti s prototipom številka tri, in to še letos – kot vedno je treba časovnico vzeti z rezervo.

Starship Mk1 septembra lani. Foto: Miguel Roberts/The Brownsville Herald via AP
Starship Mk1 septembra lani. Foto: Miguel Roberts/The Brownsville Herald via AP

SpaceX se je na isti način že opekel. Že lani je izdelal prvi prototip ladje, imenovan Starship Mk1, ga ponosno predstavil javnosti, nakar je zadeva počila na testu rezervoarja za gorivo (poglavje 4).

Poimenovanja vnašajo nekaj zmede. Omenjeni Starship Mk1 je imel že dva načrtovana naslednika, Mk2 in Mk3. Izdelavo Mk2 so odpovedali in začeli delati Mk3, ki pa so ga preimenovali v SN1. SN pomeni serial number oziroma serijska številka.

Prvi prvi (!) prototip Starshipa se je imenoval Starhopper. Z njim so lani avgusta uspešno opravili kratek polet in pristanek. Takoj zatem so ga upokojili.

Z izdelavo množice prototipov hoče podjetje pospešiti razvoj.

To je eden najambicioznejših vesoljskih projektov vseh časov. Starship bo vesoljska ladja, posajena na raketo Superheavy, po zmogljivosti popolnoma primerljiva s SLS-om. Po trditvah SpaceX-a bo zmožna peljati do 100 ljudi na Luno in Mars, delati skoke po Zemlji (potovanja z enega konca planeta na drugega) in biti mnogokrat uporabna. ArsTechnica poroča, da jih namerava podjetje izgotoviti kar tisoč, po eno ladjo na teden. Načrt je neverjeten, skorajda nor. Podjetje utegne pokopati ali pa ga zapisati v zgodovinske učbenike.


2. Zmaj poletel proti MVP-ju, 50. uspešni pristanek

50. uspešni pristanek rakete za podjetje SpaceX. Foto: SpaceX
50. uspešni pristanek rakete za podjetje SpaceX. Foto: SpaceX

Taisto podjetje je v soboto izstrelilo raketo Falcon 9 skupaj s kapsulo Dragon, namenjeno oskrbi Mednarodne vesoljske postaje (MVP). Falcon je z izstrelišča Cape Canaveral (Florida, ZDA) poletel ob 5.50 po našem času. Prva stopnja rakete je osem minut pozneje pristala na Floridi, Zmaj pa nadaljuje pot.

Video: Posnetek izstrelitve

Zmaj se bo na Mednarodno vesoljsko postajo priklopil predvidoma v ponedeljek. Dostavil bo dve toni in pol tovora, med drugim potrebščine za astronavte in celo plejado znanstvenih eksplerimentov. Med njimi bo nov japonski mišji habitat. Glodavci ne bodo astronavtom v zabavo, temveč bodo predmet preiskav. Znanstvenike zanima, kako mikrogravitacija vpliva na izražanje genov v celicah.

V preteklem tednu sta se ameriška astronavta Jessica Meir in Andrew Morgan ukvarjala z biološkim 3D-tiskalnikom, z njim sta tiskala preprosta tkiva. Tehnologijo želijo razviti do točke, ko bo mogoče v vesolju tiskati organe, kar bi lahko prišlo prav na dolgoročnih odpravah. Nadalje sta gojila kostne celice. Tudi v tem eksperimentu preverjajo izražanje genov v mikrotežnosti. Za primerjavo gojijo enak vzorec tudi na Zemlji. Ruski veteran Oleg Skripočka je medtem opravil vzdrževalna dela na ruskem segmentu, pa še ergonomski in fiziološki preizkus.


3. Bartolomeo bo kmalu začel delovati

Bartolomeo pred vnosom v tovorno ladjo Dragon. Foto: Nasa
Bartolomeo pred vnosom v tovorno ladjo Dragon. Foto: Nasa

Na raketi Falcon 9 je poletel tudi novi evropski modul za Mednarodno vesoljsko postajo, Bartolomeo. Ob prihodu ga bo zgrabila robotska roka Canadarm 2 in ga ponesla na obstoječi modul Columbus. (Od tod ime, Bartolomeo je bil mlajši brat Krištofa Kolumba.) Enkrat v naslednjih mesecih bodo astronavti opravili vesoljski sprehod in Bartolomea dokončno pritrdili na postajo, skupaj z novim komunikacijskim terminalom ColKa.

Bartolomea je izdelal Airbus in je komercialne narave, Esa je razvoj podprla in tudi zakupila nekaj kapacitet. Nanj bodo nameščali znanstvene eksperimente, zreče neposredno na Zemljo.

Video: Airbus predstavi Bartolomea

Trije predvideni dodatni moduli podjetja Axiom Space. Prvega naj bi privili leta 2024. Foto: Axiom Space
Trije predvideni dodatni moduli podjetja Axiom Space. Prvega naj bi privili leta 2024. Foto: Axiom Space

Trije vesoljski turisti na MVP leta 2021?

Vesoljske agencije si poskušajo olajšati težko finančno breme Mednarodne vesoljske postaje s komercializacijo, dajanjem kapacitet v najem zasebnikom. Omenjeni Bartolomeo je le en element v tem širšem procesu.

Naslednji element je vesoljski turizem. Nasa je januarja letos podpisala pogodbo z ameriškim podjetjem Axiom Space. Axiom bo v najem dobil sprednji priklop. Nanj namerava namestiti tri povsem komercialne module in jih tržiti. A ker bo dotlej minilo kar nekaj let, kani Axiom že prihodnje leto (2021) poslati tri povsem zasebne astronavte na Mednarodno vesoljsko postajo. Poleteli bodo v SpaceX-ovi kapsuli Crew Dragon. Spremljal jih bo "vodič", profesionalni astronavt. Turisti bodo v orbiti predvidoma osem dni.

Crew Dragon še ni pripravljen. Prvi, dolgo pričakovani polet s posadko na MVP-ju, naj bi se zgodil v prihodnjih mesecih.


4. Kitajski rover Jutu 2 premeril 400 metrov

Sledi roverja v prahu. Foto: CNSA/CLEP
Sledi roverja v prahu. Foto: CNSA/CLEP
Foto: CNSA/CLEP
Foto: CNSA/CLEP

Kitajski vesoljski program je podrl nov rekord. Rover Jutu 2 (kit. žadasti zajec 2) deluje že leto in dva meseca, torej več kot kateri koli drugi lunarni rover v zgodovini. V tem času je premeril 400 metrov, poroča kitajska državna tiskovna agencija Šinhua.

Pred dnevi sta matični pristajalnik Čang'e 4 in rover vstopila v 15. lunarno noč, torej 14- dnevno obdobje teme, ki ga bosta kot doslej preživela v mirujočem stanju.

Na Luni prvič v zgodovini vzklila rastlina

Misija Čang'e 4 se je začela z izstrelitvijo decembra 2018, pristanek je sledil 3. januarja 2019, in to na oddaljeni strani Meseca, kjer ni pristal še nihče, zato komunikacija poteka prek posebnega satelita. V okviru misije je vzklila tudi prva rastlina na Luni (povezava desno).

Žadasti zajec. Foto: Chinese Academy of Sciences prek Planetary Society
Žadasti zajec. Foto: Chinese Academy of Sciences prek Planetary Society

Rover je opremljen z radarjem, ki seže do 40 metrov v globino. Med drugim je ugotovil, da so tla iz zelo poroznega, zrnastega materiala, ki obdaja večje skale.

Kaj še počne Jutu 2? Kitajce zanima kemična sestava tal (prav tako tudi druge narode). Rover je nastanjen blizu južnega pola, kjer so zaloge vodnega ledu, zelo pomembnega za morebitno kolonizacijo. Išče torej vodo, pa tudi redke minerale. Ni še konec: žadasti zajec je opremljen z detektorjem radijskih valov. Tako preverja možnosti za postavitev radijskega teleskopa na oddaljeni strani Lune, ki je ne motijo radijske emisije z domačega planeta.

Letos bo Kitajska izstrelila še bolj nadobudno misijo – Čang'e 5, osemtonsko plovilo, ki bo pobralo dva kilograma vzorca in ga prineslo na Zemljo.


5. Evropski rover Rosalind Franklin v težavah

Sistem štirih padal, para pomožnih in para glavnih. Foto: Esa
Sistem štirih padal, para pomožnih in para glavnih. Foto: Esa
Test izvleka padal v ZDA. Foto: Nasa/JPL/Caltech
Test izvleka padal v ZDA. Foto: Nasa/JPL/Caltech

Evropsko-ruska misija na Mars, poimenovana ExoMars, utegne biti prestavljena za dve leti zaradi težav s padali.

Esa in Roskozmos sta izdelala rover (Rosalind Franklin) in pristajalnik (Kazačok). Izstrelitev je predvidena za letošnje poletje na raketi Proton. Do Marsa bi prispela pol leta pozneje, spust skozi ozračje pa bodo opravili s sistemom štirih padal.

Rosalind Franklin. (Podoba je simbolična.) Foto: ESA/ATG medialab
Rosalind Franklin. (Podoba je simbolična.) Foto: ESA/ATG medialab

Toda padala niso prestala lanskih testov, vedno jih je nekaj poškodovalo. Esa je za pomoč zaprosila Nasin institut JPL. Skupaj so odkrili, da poškodbe najbrž nastanejo med izvlekom padala. Sprva je kazalo, da so na dobri poti, a se je očitno spet zataknilo. Portal SpaceNews poroča, da so test na novo oblikovanih padal prestavili na marec. Pripravljena pa morajo biti do aprila, sicer bo zmanjkalo časa za integracijo. Okna za učinkovite izstrelitve na Mars se odprejo na 26 mesecev, zato bi vse skupaj lahko končalo šele v letu 2022.

Kazačok v laboratoriju. Foto: NPO Lavočkin
Kazačok v laboratoriju. Foto: NPO Lavočkin

Našli so tudi napako na samem roverju. Panel sončnih celic se je nekoliko odlepil. Na Esi so ocenili, da gre za majhno, dokaj lahko rešljivo težavo.

Predstavniki Ese in Roskozmosa se bodo sestali prihodnji četrtek in tuhtali, kako postopati naprej. Odločitev naj bi sporočili kmalu zatem.

Še je živ spomin na pristajalnik Schiaparelli, ki je pred tremi leti treščil v Mars zaradi programske napake.


6. Ameriški rover dobil ime: Perseverance

Simbolična podoba roverja Mars 2020 ali – po novem – Perseverance. Foto: Nasa/JPL
Simbolična podoba roverja Mars 2020 ali – po novem – Perseverance. Foto: Nasa/JPL

Nasa je medtem na dobri poti s svojim marsovskim roverjem. Testiranja potekajo brez težav.

Prvič bomo slišali, kako zveni Mars. Nasa tja pošilja "ušesa".

Dobil je tudi uradno ime. Doslej so ga imenovali Mars 2020, poslej Perseverance (ang. vztrajnost). Ime so izbrali iz predlogov ameriških šolarjev.

Perseverance je narejen na enaki platformi kot rover Curiosity, le da je drugače opremljen. Medtem ko je Curiosity namenjen predvsem raziskovanju preteklosti in se prvenstveno ukvarja z geologijo, bo Perseverance namenjen prihodnosti. Preizkušal bo sisteme za prihodnji prihod človeka, med drugim pretvornik ogljikovega dioksida v kisik. Seveda bo tudi vrtal v tla, opravljal kemične analize in podobne naloge, ki so zdaj že skoraj marsovski standard.

Izstreljen bo to poletje. Več o roverju v povezavi desno.

Perseverance decembra lani na testiranjih. Foto: NASA/JPL-Caltech
Perseverance decembra lani na testiranjih. Foto: NASA/JPL-Caltech


7. FOTO: Najnatančnejša panorama Marsa doslej

Panorama v nižji kakovosti. Foto: NASA/JPL-Caltech/MSSS
Panorama v nižji kakovosti. Foto: NASA/JPL-Caltech/MSSS
Lepše za oči

Panorama v polni ločljivosti - POZOR na velikost 2,4 GB

Aktivni rover Curiosity je medtem poskrbel za največjo, najnatančnejšo panoramo s sosednjega planeta. Šteje kar 1,8 milijarde pik in obsega 2,4 gigabajta, piše v sporočilu za javnost JPL-a.

Panorama je sestavljenka iz več kot tisoč posameznih fotografij, posnetih med 24. novembrom in 1. decembrom 2019. Rover je zanje porabil skoraj sedem ur v štirih dneh.

Prejšnja rekorderka je panorama iz leta 2013, ki šteje 1,3 milijarde pik.

360-stopinjski video:

Video 2: JPL-ov pojasnilnik


8. Voyager 2 bo eno leto deloval samodejno

Voyager 2 naj bi imel pred seboj še okoli pet let delovanja. Foto: NASA/JPL-Caltech
Voyager 2 naj bi imel pred seboj še okoli pet let delovanja. Foto: NASA/JPL-Caltech
DSS43 Canberra je 70-metrska antena, ki deluje že 47 let. Foto: NASA/Canberra Deep Space Communication Complex
DSS43 Canberra je 70-metrska antena, ki deluje že 47 let. Foto: NASA/Canberra Deep Space Communication Complex

Nasa eno leto ne bo mogla pošiljati ukazov sondi Voyager 2. Začenja se namreč nadgradnja edine komunikacijske antene, ki to lahko počne. To je 70-metrska antena v Avstraliji. Stara je že skoraj 50 let, njena zanesljivost pada in odgovorni so se odločili za posodobitev, ki bo trajala prihodnjih 11 mesecev, piše v JPL-ovem sporočilu za javnost. V tem času bodo Voyagerja lahko poslušali, a če bo šlo kaj narobe, mu ne bodo mogli odgovoriti. Nasa je zato Voyagerja dala v "mirujoče stanje", da zniža možnost napak. Zanašajo se tudi na sondin računalnik, ki se je sposoben sam odzvati na nekatere zaplete.

Tak zaplet se je zgodil pred mesecem dni. Voyager je med načrtovanim manevrom pustil prižganih preveč naprav, ki so presegle njegov vir električne energije. Računalnik je to zaznal, izključil instrumente in se zaklenil v t. i. varni način. Inženirji so potrebovali kar mesec dni, da so ga vrnili v polno delovanje skupaj s petimi znanstvenimi instrumenti.

Voyager 2 je bil izstreljen leta 1977. Obiskal je nekaj planetov Osončja in odtlej drvi v večno črnino. Lani je vstopil v medzvezdni prostor. Zdaj je oddaljen 18,5 milijarde kilometrov. Nahaja se nekoliko pod ravnino Osončja, zato ga lahko dosežejo samo antene na južni polobli in zato je avstralski del Nasinega komunikacijskega omrežja DSN tako pomemben.


9. SKOK V ZGODOVINO: Zadnji pristanek na Veneri

Tako je na Veneri. Foto: Don P. Mitchell
Tako je na Veneri. Foto: Don P. Mitchell
Trimetrski pristajalnik Venera 14. Foto: Nasa
Trimetrski pristajalnik Venera 14. Foto: Nasa

5. marca 1982 se je pristajalni modul sovjetske sonde Venera 14 ločil od vesoljskega plovila in vstopil v ozračje Venere. Prvi del spusta je opravil s padalom. Odvrgel ga je na 50 kilometrih. Preostanek poti ga je zavirala zelo gosta atmosfera. Pristal je na bazaltni ravnici v regiji Phoebe, skoraj tisoč kilometrov stran od sestrske sonde Venera 13. V vročini okoli 450 stopinj Celzija in skrajnem zračnem tlaku (kot kilometer pod morjem) je deloval najmanj eno uro. Kemično je analiziral tla, posnel zvoke in poslal zadnje fotografije s površja Venere.

Sovjetska zveza je edina država, ki ji je uspelo pristati na Veneri, in to kar osemkrat. Kup fotografij je na voljo tukaj.

Avdio: Zvok na Veneri