Kamniti spomenik Stonehenge v južni Angliji je bil od svojega nastanka, torej od leta 3000 pr. n. št., za vsaj 500 let pokopališče.

Včasih so znanstveniki menili, da je Stonehenge služil kot pokopališče le stoletje, zdaj pa so izkopali ostanke , ki so jih sicer upepeljevali. Uspelo jim je najti nekaj kosti in zob, ki jih ogenj ni uničil in so stari okoli 5.000 let. Najmlajše najdeno okostje je pripadalo približno 25 let stari ženski, ki je umrla med letoma 2570 in 2340 pred našim štetjem.

V tistem času so v Stonehengeu ravno začeli izkopavati jarke, kamne so postavljali v naslednjih stoletjih.

Postavljali so sezonske hišice
Izkopavanja so odkrila še ostanke bivališč, namenjenih sezonskim delavcem prav za gradnjo tega kamnitega spomenika. V naselbini je bilo med 300 in 1000 bivališč, našli pa so tudi krog, narejen iz lesenih stolpičev.

A kljub tem odkritjem namen postavitve kamnov v krogu še vedno ostaja skrivnost.