Teja Potočnik je s sodelavci v okviru zagonskega podjetja Nanomation, ki ga je ustanovila med doktorskim študijem na Univerzi Cambridge, razvila avtomatizirano programsko platformo, ki povečuje natančnost pri izdelavi polprevodniških čipov na osnovi nanomaterialov, so sporočili iz Evropskega patentnega urada (EPO) s sedežem v Münchnu.

Ker čipi postajajo vse manjši, je izboljševanje njihovega delovanja vse težje, so pojasnili. Nanomateriali, kot so grafen, ogljikove nanocevke in kvantne pike, bi pri tem lahko pomagali, a jih je težko vključiti v obsežno proizvodnjo.

Rešitev LithoTag, za katero je zaslužna Potočnik z ekipo, pomaga to težavo odpraviti z vdelavo edinstvenih markerjev na polprevodniške čipe in s tem omogoča učinkovito integracijo novih materialov. Ta programska oprema tako utira pot do hitrejših in energetsko učinkovitejših naprav, so navedli pri EPO.

Izum pomaga premostiti vrzel med raziskovalnimi preboji in industrijsko uporabo. Napredne polprevodniške tehnologije bi lahko tako omogočile hitrejše, manjše in energetsko učinkovitejše izdelke, kot so napredni slikovni senzorji ali kvantne naprave.

Zmanjšanje porabe energije

Tovrstne tehnološke rešitve za učinkovitejšo izdelavo čipov bi lahko tudi za okoli desetino zmanjšale porabo energije podatkovnih centrov. Po podatkih Svetovnega gospodarskega foruma, na katere se sklicujejo pri EPO, podatkovni centri po svetu letno porabijo približno 460 teravatnih ur električne energije, kar je enako energetskim potrebam 153 milijonov gospodinjstev. Ker povpraševanje po računalniški moči narašča, bi lahko globalna poraba energije podatkovnih centrov že letos pomenila tudi več kot tri odstotke skupnih emisij ogljikovega dioksida.

Preboj Teje Potočnik in sodelavcev pri Nanomotion je slovenski raziskovalki prinesel tudi mesto med desetimi svetovnimi inovatorji na Young Inventors Prize 2025, znanimi kot Tomorrow Shapers (oblikovalci prihodnosti).

Inovatorji mlajši od 30 let

Nagrada za mlade izumitelje slavi inovatorje, mlajše od 30 let, ki iščejo tehnološke rešitve za globalne izzive. Vse skupaj je bilo letos prijavljenih 450 kandidatov, ožji izbor je naredila neodvisna žirija. Priznanje bo slovenska raziskovalka prejela sredi junija na slovesnosti na Islandiji.

Potočnik, katere delo so pred časom predstavili že pri Forbes Slovenija, je po opravljeni gimnaziji v Mariboru dodiplomski študij opravila na univerzi v Manchestru, in sicer s področij znanosti materialov in inženiringa. Diplomirala je leta 2020 in nato vpisala doktorat na univerzi v Cambridgeu na oddelku za elektroniko in elektrotehniko. Doktorirala je iz nanofabrikacij in ob tem ustanovila tudi podjetje Nanomation.

Ob podpori podjetja Cambridge Enterprise so Potočnik in sodelavci vložili patentno prijavo in si zagotovili tudi finančna sredstva za razširitev svoje rešitve. Podjetje zdaj aktivno išče izdelovalce polprevodnikov, s katerimi bi lahko sklenilo partnerstva.

"V industriji je pomembna zanesljivost, ponovljivost in integracija v proizvodne procese. Ne glede na to, kako dobra je tehnologija, je vredna manj, če ni mogoče razširiti njene uporabe. Zato se ne osredotočamo le na zmogljivost, temveč tudi na zanesljivost in integracijo v proizvodnjo," so Tejo Potočnik citirali pri EPO.