Znanstveniki pod vodstvom arheologa Julia Mercaderja z univerze v Calgaryju so namreč v Slonokoščeni obali odkrili kladiva, ki veljajo za najzgodnejše do zdaj odkrito orodje šimpanzov.

Kladiva so uporabljali za tretje oreščkov, podobno pa šimpanzi na tem območju počnejo še danes. Odkritje lahko nakazuje, da so tudi oni imeli svojo kameno dobo, ki se je začela v antiki. Kamni bi bili preveliki za človeka, dovolj veliki pa za nekoliko večje in močnejše roke šimpanzov.

Mercader je pojasnil, da ni jasno, ali so tovrstno tehniko izumili ljudje, ali pa so tako ljudje kot opice prevzeli tehniko zaradi potrebe po preživetju. Opozoril je na dejstvo, da na tem območju pred 4.300 leti ljudje niso živeli, zato ni verjetno, da bi šimpanzi s to tehniko posnemali ljudi.

Različna mnenja glede življenja na tem območju
Drugi znanstveniki pa v to niso povsem prepričani. Stanley H. Ambrose z univerze v Illinoisu meni, da najdba orodja pomeni, da so na tem območju pred več kot 4.300 leti živeli ljudje, po večini lovci in nabiralci.

Če so si šimpanzi in ljudje delili podobno tehniko s skupnim prednikom pred petimi ali sedmimi milijoni let, potem bi morali obstajati dokazi o šimpanzji uporabi orodja, ki bi bili stari vsaj pet milijonov let. Arheološke najdbe orodij, ki so jih uporabljali ljudje, pa bi morale biti podobne tistim najdbam orodij, ki so jih uporabljali šimpanzi, kar pa ne drži, opozarja Ambrose.

Nekatera kladiva vsebujejo sled škroba, večinoma oreščkov, ki jih šimpanzi jedo še danes, a jih ljudje niso nikoli uživali. Jeanne Sept z univerze v Indiani pa meni, da dokazi o sledeh škroba niso dovolj natančni, saj ne določajo, od kod je bil kamen vzet, zato ni jasno, ali je sled škroba posledica uporabe orodja ali je bil tam že prej.