1. Vesoljski teleskop James Webb je postavljen
Vabilo bralcem
Za vesoljskim observatorijem naslednje generacije je najhujše mimo. Po izstrelitvi se je v vesolju pravilno razprl in že skoraj dosegel cilj. Večina strahov je odpravljenih, ne pa vsi.
Izstreljen je bil 25. decembra na raketi Ariane 5 iz Francoske Gvajane. Webb je bil v raketi zložen, saj je za tovorni prostor prevelik, v vesolju pa se je moral razpreti. Iztegnil je panel sončnih celic, radiatorje odvečne toplote, anteno usmeril proti Zemlji, razgrnil in napel petslojni senčnik, dvignil observatorij in nazadnje ta teden okvirno na svoje mesto postavil posamezne kose primarnega ogledala. Iz objav Nase ni bilo zaznati kakršnih koli zapletov. Zdaj, 27 dni po izstrelitvi, je od Zemlje oddaljen 1,41 milijona kilometrov. Potuje s hitrostjo 200 metrov na sekundo oziroma 720 kilometrov na uro, kar je celo manj od reaktivnega letala. Temperatura na osojni strani znaša 56 stopinj Celzija, observatorij pa se je ohladil na –165 stopinj Celzija. Počasi ga bodo ohladili pod –233 stopinj Celzija.
V ponedeljek bo Webb še tretjič prižgal glavni pogon, kar ga bo predvidoma utirilo v orbito okoli točke L2 sistema Sonce–Zemlja. Sledilo bo pet mesecev umerjanja ogledal in instrumentov, preden se bodo znanstvena opazovanja lahko začela na polno.
Zdaj je že znano, s čim se bo Webb najprej ukvarjal. Znotraj Osončja se bo lotil vseh planetov od Marsa navzven, pa lun Evropa, Enkelad in Titan, nekaj kometov in teles Kuiperjevega pasu. Planetov zunaj Osončja je na seznamu dobrih dvajset, pri čemer lahko izpostavimo obetavni sistem TRAPPIST-1 in Eridani b. Na seznamu je še cel kup protoplanetarnih diskov, mladih zvezd, rjavih in rdečih pritlikavk, pa seveda galaksij, jat galaksij in tarč globoko v preteklosti. Relativno hitro se bodo lotili tudi prvega globokega polja. Seznam je obsežen in na voljo tukaj.
Podrobnosti o potovanju teleskopa in njegovem poznejšem delovanju v članku ob izstrelitvi.
Video: Ponazoritev idealne postavitve
Ta teden je iz Nase prišla izjemna pohvala na račun evropske rakete Ariane 5. Ariana je svoje delo opravila z odliko, tako dobro, da je podaljšala življenjsko dobo teleskopa. Torej, minimalni načrtovani čas delovanja je 5,5 leta, želeni 10 let, zdaj pa kaže, da bo lahko deloval celo 20 let. Zaradi natančnosti Ariane 5 je namreč observatorij na poti porabil manj pogonskih kemikalij kot načrtovano in jih bo lahko uporabil za ohranjanje položaja pri točki L2.
Ob tem se sicer zastavlja vprašanje, ali so nemara pri Nasi namenoma podajali zelo konservativno oceno, da potem dejanska izvedba vzame sapo. Vprašljivo je tudi to, kako točno je Ariane 5 prispevala k daljši dobi. Tovor je namreč morala na pod oddati počasneje od potrebne hitrosti za dosego L2, kar je bil varnostni ukrep, saj ob morebitni prekoračeni hitrosti Webb ne bi mogel varno zavirati.
K daljši dobi zagotovo prispeva tudi dejstvo, da so pred izstrelitvijo v Webbove rezervoarje natočili več goriva kot sprva načrtovano. Zdaj tudi vemo, zakaj se je panel sončnih celic iztegnil takoj po ločitvi od druge stopnje in ne pol ure pozneje, kot je bilo načrtovano. Pri Nasi pravijo, da je raketa tovor oddala s pravilno hitrostjo in tudi pravilno obrnjenega glede na Sonce, kar je bil tudi programski pogoj za iztegnitev.
Kritične glave se bodo tudi vprašale, ali je Nasa nemara napihovala zahtevnost postavljanja teleskopa v zameno za pozornost in slavo po uspehu. Glede na okoliščine verjetno ne. Česa takšnega ni naredil še nihče v zgodovini, postopek je bil zelo zapleten in jim je delal težave že v delavnici. Večina strokovnjakov je težave pričakovala in na splošno izkazovala živčnost. Ta bo – sicer zmanjšana – trajala še nekaj časa. Vedno znova lahko spomnimo na zgodbo Hubbla, ki je že začel opazovanja, pa so znanstveniki zgroženo ugotovili, da je zrcalo napačno zbrušeno.
Posebej nervozna je bila tudi slovenska astrofizičarka Maruša Bradač, ki ima pri Webbu prste vmes. Z njo se je ta teden pogovarjal novinar MMC-ja Slavko Jerič v podkastu Številke.
Avdio: Podkast Številke z Marušo Bradač
Zdaj pa na kratko še k drugim totedenskim novicam iz vesolja.
2. Izbruh ognjenika v Tongi
Prejšnjo soboto je v polinezijski kraljevini Tonga izbruhnil podvodni ognjenik Hunga Tonga-Hunga Ha‘apai. Izbruh je bil eden večjih v zadnjem času in dobro viden iz vesolja. Gobasti oblak je dosegel širino 500 kilometrov. V ozračje je izpustil veliko količino prahu, ki bo nekoliko vplivala na podnebne razmere, a spremembe posameznik ne bo občutil.
3. Zanesljivi Atlas V
V petek je bila s Cape Canaverala (Florida, ZDA) izstreljena raketa Atlas V (United Launch Alliance). Za ameriško vojsko je v geosinhrono tirnico na višino dobrih 35 tisoč kilometrov ponesla nekaj satelitov, ki bodo nadzorovali tamkajšnje dogajanje.
To je bil 91. polet rakete, katere tovori so vedno končali v načrtovani tirnici. ULA jo bo sicer nadomestil z novejšim Vulcanom, katerega motorji zamujajo.
Video: Posnetek dogodka
4. Starlinki se množijo
V sredo ob 3. uri ponoči po našem času je Falcon 9 poletel s Cape Canaverala na Floridi, ZDA. V nebo je ponesel 49 satelitov Starlink nove generacije, opremljene z lasersko komunikacijo. Prva stopnja je nato uspešno pristala na tleh. To je bil že deseti polet in pristanek te prve stopnje.
Število Starlinkov na nebu se bliža dva tisoč, na koncu naj bi jih bilo več deset tisoč. Podjetje ocenjuje, da bo dostavljanje zgolj s Falconi 9 prepočasno za gradnjo konstelacije, zato si želi čim prej preklopiti na dostavo z novimi Starshipi.
Video: Posnetek dogodka
5. PRISPEVEK BRALCA: SF-SN o napredku Starshipa
Spacex v Zexasu tudi nadaljuje s polno paro, kljub temu da se bo ameriški regulator poeltov FAA šele konec marca izjasnil glede dovoljenja za polet v orbito. Namreč na FAA so dobili tako ogromno število pripomb/zahtev glede na preliminarno poročilo objavljeno lani jeseni, da so morali zaradi pregleda vseh "pripomb" in odgovora na le te zamakniti predviden rok izdaje dovoljenja Spacex.
Booster 4 je Spacex sicer ponovno dvignil iz vzletne ploščadi. Na "podorbitalnem" delu izstrelitvenega kompleksa so nato nadaljevali z dokončevanjem prve stopnje Starship sistema. Prvič so vse rezervoarje potrebne za ponoven prižig Raptor motorjev med pristankom pokrili z aerodinamičnim pokrovom, prav tako so zaščitli priključek namenjen polnenju rakete z gorivom+oksidantom in oskrbo z elektriko do nrkaj sekund pred vžigom motorjev. Sicer te pokrovi ne izgledajo ravno "kvalitetno", kar pa je logično glede na način gradnje pri Spacexu. S hitrimi nadgradnjami med prototipi hitreje pridejo do končnega produkta kot pa ostale družbe, ki pred prvim poletom vse "sfiniširajo" in potem ni dosti razlike med prvo raketo in kasneje serijsko proizvodnjo. Za naslednji booster (trenutno še Booster 5) bodo verjetno že resno načrtovali pristanek in bo imel seveda že bolj dodelane aerodinamične pokrove (ki jih zaenkrat še ni opaziti v Boca Chichi). Podobno kot je toplotni ščit na nosu Starshipa 21 in trupu Starshipa 22 res vidna nadgradnja tega na dokončanem Starshipu 20. Z Booszer 4 so tudi že dokončali skoraj vse teste, čaka se še na prvi vžog vseh 29 Raptor motorjev hkrati in nato ponovno združitev s Starship 20 ter prvi "mokri polet", ko izvedejo vse kot pri pravem poletu, vendar postopek zaključijo nekaj sekund pred vžigom motorjev.
No za prvi "popolni" vžig vseh motorjev morajo še dodatno zaščititi samo vzletno mizo. Kar Spacex sedaj z odmaknjeno prvo stopnjo lažje dokončuje. Na zunanji zgornji rob so namestili ukrivljene in debele jeklene plošče, ki bodo plamen od raptorjem med vzletom preusmerile preko občutljive napeljave na zunanji strani vzletne mize. Trenutno so plošče še "nepovezane", jih bodo pa seveda verjetno povezali v prihodnosti. Prav tako so delavci na večje cevi za gorivo namestili dodatno izolacijo in jih tudi prebarvali s "ognjevarno" barvo. Nič pa še ni videti kakšega masivnega sistema za dušenje zvoka mozotjev ob vzletu.
Verjetno najbolj zanimiv dogodek od zadnje epizode Vesoljskega tednika pa je bilo testiranje celotnega vzletnega stolpa. Najprej so prvič (sicer res počasi) premaknili "Chopsticke" (s katerimi bodo lovili in zlagali Starshipe) do maksimalne višine in nazaj doli. Medtem so tudi preiskusili premik obeh rok (najprej posamezno potem pa skupaj) levi in desno. Torej gibanjem s katerim bodo "zaprli pest" okoli boosterja. Nato so na roki namestili drog, na katerega so obesili več vreč namenjenih testiranju obremenitve dvigal. Vreče so napolnili z vodo in ponovno dvignili roki do vrha. Tako so seveda simulirali delovanke sistema pod nekaj 10-20 ton vecjo obremenitvijo od teže Boosterjev. Je pa vse skupaj zgledalo kot bi premikali mošnjo/jajca ?
Na vzletnem delu kompleksa Starbase so pravtako končno razkosali Booster 3, ki je služil kot "pathfinder" za nadaljnji razvoj. Je bil na suborbital padu B kar nekaj časa od prvih testov. Zanimivo je bilo tudi to, da so ga morali za stabilizacijo dejansko privariti na samo stojišče, kar seveda ni ravno praktično. Opazovalci so ze med odstranjevanjem privarjenega dela opazili nadgradnjo ploščadi, ki jo je Spacex premaknil iz proizvodnjega dela kompleksa. Nadgradnja ima na notranji strani "kline", s katerimi lahko podobno kot vzletna miza pričvrstijo booster na mesto (brez varjenja).
V proizvodnjem delu pa je Spacex vse dele Boosterja 7 (5ko so dokončano predčasno upokojili, 6ko spremenili v majhen testni tank) že zbral v visokem hangarju in morajo sedaj tri dele samo še zvariti skupaj. Za nos Starshipa 21 in trup 22ice pravtako vedno bolj kaže, da ju bodo združili. Verjetno je imel že skoraj dokončan trup 21ice še staro kombinacijo "thrust packa", torej s samo 3 mesti za Raptor vakuum motorje (poleg 3 orbitalnih) in ne 6 mest kot je Musk rekel da jih bo imel že naslednji Starship. Tako so "zastareli" trup uporabili za preiskusni model vrat tovornega Starshipa.
Medtem široki hangar vedno bolj raste v višino, sedaj je tretji nivo že skoraj v celoti nameščen (minus jeklene plošče na delih kjer so povezani na tleh sestavljene robne dele vsakega nivoja). Seveda imajo tudi zaradi kasnejše namestitve plošč delavci več svetlobe med varjenjem ostalih delov.
Bo pa dokončani široki hangar skupaj s obstoječim visokim hangarjem imel "prevelike kapacitete" za dokončno zlaganje Starshipov. Ocenjuje se, da bo Spacex lahko v obeh najvisjih hangarjih hkrati združeval 6-8 boosterjev in Starshipov (sedaj komaj dva hkrati). Kapacitete proizvodnjih šotorov pa so glede na trenutno hitrost izdrlave delov ocenjene na izdelavo 4-5 raket hkrati. Zato je Spacex enega od šotorov že začel "demontirati" in ga bo verjetno z dvigali premaknil od trenutne lokacije ob preostalih dveh šotorih do roba proizvodnega dela. Potem pa obstaja vprašanje, ali bo Spacex na izpraznjeno mesto postavil višji šotor, ali pa bo (končno) na mestu začel z gradnjo "prave" proizvodnje hale. Kar je Musk že pred leti izjavil da je njihov cilj, da so šotori začasna rešitev v katerih ugotavljajo kaj točno deluje najbolje ob "masovni proizvodnji".
Aja, med testiranjem BN4 prototipa z tekočim dušikom je prišlo do "eksplozivnega hitrega razstavljanja" prototipa. Sedaj se samo neve, ali je bila nesreča ali pa je Spacex dejansko testiral kakšen maksimalni tlak lahko njihovo nerjaveč jeklo še zdrži. Razlitje tekočega dušika je bilo kar zanimivo za pogledati, vsev bližini pa je verjetno imelo po eksplozije kar nekaj "ivja" zaradi nizkih temperatur tekočega dušika.
-SF-SN 2022-01-22T16:50:34+01:00
6. Artemis prestavljen
Misija Artemis 1 je prestavljena s februarja na marec. Prestavitev verjetno ni zadnja. Tokratni je vzrok računalnik, ki nadzoruje enega izmed štirih motorjev RS-25 na raketi SLS. Med testom je utihnil, zato so ga zamenjali.
Raketa SLS z vesoljsko ladjo Orion je že mesece 160 metrov visoki delavnici v Kennedyjevem vesoljskem središču na Floridi. Čakata jo dve veliki dejanji. Predvidoma februarja jo bodo dostavili do izstrelišča, napolnili z gorivom in postopek odštevanja pripeljali do 10 sekund pred prižigom. Nato jo bodo izpraznili in vrnili v delavnico. Med postopkom bodo zelo verjetno naleteli na napake, saj gre za prvi tovrstni preizkus te izjemne naprave. Odpravljanje napak bo trajalo, zato postaja vse verjetnejši scenarij, da bo mogočni SLS v nebo prvič poletel poleti. Če Muskov SpaceX poprej v orbito ne pošlje svojega Starshipa, potem bo SLS še ujel okno, ko se bo lahko kitil z nazivom najmočnejša raketa na svetu.
Artemis 1 bo poslal vesoljsko ladjo Orion brez posadke na enomesečno pot okoli Meseca in nazaj. Pri tem nameravajo preizkusiti vse tehnologije in manevre, ki bodo potrebni za odpravo s posadko, Artemis 2.
V programu Artemis se sicer dogajajo manjši popravki. Vrnitev človeka na tla Lune z Artemisom 3 je prestavljena na leto 2025 (s čimer se 2026 vse bolj svita). Artemis 4 pa ne bo vključeval poleta na tla Meseca, temveč bodo v orbiti Lune gradili manjšo vesoljsko postajo, Lunarni portal (Lunar Gateway).
7. Ruski vesoljski sprehod
Kozmonavta Anton Škaplerov in Pjotr Dubrov sta v sredo opravila dobrih sedem ur dolg vesoljski sprehod zunaj Mednarodne vesoljske postaje. Povezala sta kable med modulom Nauka, ki je prispel lansko poletje, in Pričalom, prispelim novembra lani. Na Pričal sta tudi namestila antene za sistem Kurs-P, namenjene samodejnemu priklopu vesoljskih ladij, ki bodo zdaj lahko prihajale tudi na novi modul.
Video: Posnetek dogodka
8. Izbrani kandidati za nove evropske astronavte
Evropska vesoljska agencija je sporočila, da je izbrala kandidate za nov letnik evropskih astronavtov. Razpis je bil odprt od marca lani, prijavilo se je 23.000 ljudi, izmed tega 62 Slovencev in Slovenk. V naslednji krog je povabljenih 1391 ljudi. Če je med njimi kdo iz Slovenije, ga MMC vabi na intervju.
Novi evropski astronavti bodo leteli na Mednarodno vesoljsko postajo, verjetno pa tudi na Lunarni portal in morda celo postali prvi Evropejci na Luni.
9. Povedne sledi ogljika na Marsu
Nasin rover Curiosity (starejši, tisti iz leta 2012) je na Marsu našel sledi ogljika, ki bi lahko bil povezan z morebitnim življenjem, sporoča Nasin center JPL.
Živa bitja na Zemlji navadno uporabljajo lažjo obliko ogljika, torej 12C, za presnovo in fotosintezo, ne pa izotopa 13C. Glede na naše zemeljske izkušnje z življenjem znanstveniki razmerje med 12C in 13C jemljejo kot enega izmed potencialnih indicev za biološke zadeve drugod.
Rover Curiosity je povrtal na petih krajih v kraterju Gale. V skalah je našel "presenetljivo visoke" količine ogljika-12 v primerjavi z razmerjem v Marsovem ozračju. Skale bi lahko bile časovna kapsula pradavnih razmer.
Nasa zelo jasno poudarja, da to ni nikakršen dokaz za življenje. Bo pa treba najdbo pojasniti in ugotoviti, kako je takšno razmerje med izotopoma lahko nastalo.
Zelo podrobno o najdbi tukaj.
Mars je po našem poznavanju nekoč bil bogat z oceani, imel zaščitno magnetno polje in ugodne temperature za morebitni razvoj življenja. Vprašanje je, ali se je to res zgodilo; in če se je, ali so nemara ostanki še kje skriti. Morda celo živi nekje globoko v podmarsju ...
10. ExoMars bo najbrž izstreljen letos
Evropski poskus, da bi prehiteli Kitajsko s pristankom na Marsu, je žal spodletel. Kitajci so svojega izstrelili konec leta 2020, medtem ko je evropska misija ExoMars ostala prizemljena zaradi težav s padali in še nekaj sitnosti.
Zdaj kaže, da izstrelitev letos vendarle bo. Po številnih neuspelih testih so naposled prišli do padal, ki delujejo kot zanesljiva. Rover Rosalind Franklin, ki je v delavnici podjetja Thales Alenia, pa je tudi prestal mesece preizkusov in vzdrževanj; nazadnje je uspešno zlezel s pristajalne platforme Kazačok, ki so jo izdelali Rusi.
"Rover je pripravljen. Skupaj z zadnjimi testi padal nas to navdaja s prepričanjem, da bo izstrelitev septembra," je dejal vodja roverjeve ekipe pri Esi, Pietro Baglioni.
Ampak: portal RussianSpaceWeb, ki ga upravlja neodvisni ruski novinar Anatolij Zak, piše, da težav v resnici še ni konec in da je tudi letošnje izstrelitveno okno ogroženo (odpre se vsaki dve leti). Česa takega pa si Esa in Roskozmos ne moreta več privoščiti brez političnih posledic.
11. FOTO: Veliki vesoljski plamen
Evropski južni observatorij (ESO) je javnosti ponudil nov posnetek meglice Plamen.
Meglica Plamen oziroma NGC 2024 se nahaja od 1300 do 1600 svetlobnih let stran od nas. Je del širšega Orionovega kompleksa molekularnih oblakov, v katerem najdemo tudi znano meglico Konjska glava. Vsebuje večje število vročih zvezd velikank, zaradi katerih močno sveti. ESO je ponudil nov posnetek v različnih valovnih dolžinah svetlobe, kar je vidno tudi na videoponazoritvi spodaj; in služi kot napovednik, kje bo prišel prav zgoraj omenjeni vesoljski teleskop James Webb.
Video: Meglica v različnih oblikah svetlobe
12. FOTO: Vesoljsko jadro
Hubblova ekipa je ta teden izpostavila fotografijo osvetja NGC 3318. Ta spiralna galaksija je 115 milijonov svetlobnih let stran v ozvezdju Jadra in po navedbah hubblovcev tudi spominja na jadro v nežnem vetriču.
Še nekaj mesecev, pa bomo v tej rubriki lahko objavljali tudi Webbove posnetke.
Drugi slovenski viri za vesolje
Portal v vesolje
Podkast Temna stran Lune (nova epizoda)
Revija Življenje in tehnika
Astronomska revija Spika
Revija Obramba
Agencija Tromba
Zavod Cosmolab
13. NA KRATKO:
| Ameriško podjetje Bigelow Aerospace je predalo lastništvo modula BEAM Nasi. BEAM je testni napihljiv modul, ki se je dobro izkazal, žal pa precej slabše gre podjetju, ki je sredi koronakrize odpustilo vse zaposlene in nič ne kaže, da bodo njegovi načrti po napihljivih modulih s prostornino 300 kubičnih metrov kdaj uresničeni. | Nasina nepremična sonda InSight na Marsu je v varnem načinu delovanja. Zaradi peščenih viharjev ji je namreč zelo padla proizvodnja električne energije. Zaradi takšnih neviht sta ugasnila roverja Spirit in Opportunity. Zaradi neprijaznega vremena primarsnjen ostaja tudi helikopterček Ingenuity. Več tukaj. | Zgornja stopnja prihodnje evropske rakete Ariane 6 je prispela v Kourou (Francoska Gvajana) na preizkušanje. Prvi polet celotne rakete je predviden v drugi polovici letošnjega leta. Več tukaj. |
14. Pioneer 10 se poslednjič oglasi
22. januarja leta 2003 je Nasina sonda Pioneer 10 poslala poslednji signal, ki smo ga na Zemlji uspešno zaznali (dan pozneje). Morda je pozneje še klicala domov, a je nismo slišali.
Pioneer 10 je bila prva ameriška misija v zunanji del Osončja, kot prva je letela skozi asteroidni pas, prva obiskala Jupiter in kot prva zaplula v poneptunski prostor. Še danes s hitrostjo dobrih 10 tisoč kilometrov na uro leti ven iz Osončja in je približno 130 astronomskih enot od Zemlje.
Video: Nasini arhivski posnetki in animacije desetega pionirja
NA VIDIKU
Sobota, to popoldne ob 16.: Odklop Dragona z MVP-ja
Četrtek, 27. januar – Falcon 9 – CSG 2
Sobota, 29. januar – Falcon 9 – Starlink
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje