Znanost in tehnologija

Poudarki

  • Hubble odkril kup rjavih pritlikavk v Orionu
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.6 od 54 glasov Ocenite to novico!
Simulacija Oriona
Simulacija meglice Orion. Foto: Nasa/Esa/F. Summers, G. Bacon, Z. Levay, J. DePasquale, L. Frattare, M. Robberto and M. Gennaro (STScI), R. Hurt (Caltech/IPAC)
Rjave pritlikavke v Orionu
Vsak krožec kaže na par teles. Notranji del pomeni tip glavnega telesa, zunanji pa sekundarnega. Rdeča pomeni planet, oranžna rjavo pritlikavko, rumena pa zvezdo. Levo zgoraj je par planetov brez zvezde, na sredini desno pa par rjavih pritlikavk. Ta izsek meglice Orion je velik približno štiri svetlobna leta. Foto: Nasa/Esa/G. Strampelli (STScI)
Središče Galaksije
Vesoljski teleskop Hubble je posnel izsek iz središča domače Galaksije (januar 2018). Na njem najdemo prastare rdeče velikanke skupaj z manjšimi, belimi in soncu podobnimi zvezdami. Vse skupaj se gnetejo na gosto "poseljenem" območju pri središču Galaksije Rimske ceste. Foto: Nasa/Esa/T. Brown (STScI)
Središče Galaksije
Še ponazoritev, kje na nebu je zgornji izseček. Foto: Nasa/Esa/Z. Levay (STScI)

Dodaj v

Video: Polet skozi veličastno meglico Orion in v središče Galaksije

Hubble poskrbel za nova odkritja
13. januar 2018 ob 15:46
Ljubljana - MMC RTV SLO

Iz posnetkov vesoljskih teleskopov Hubble ter Spitzer je Nasa rekonstruirala 3D-doživetje "slavne meglice" Orion, zvezdne porodnišnice. Hubble je poskrbel še za nekaj znanstvenih odkritij.

Astronomi in strokovnjaki za vizualizacijo so združili posnetke slovite meglice Orion v vidni svetlobi, za katere je poskrbel vesoljski teleskop Hubble, ter v infrardeči svetlobi, kar je delo Spitzerja, piše v sporočilu za javnost. S pomočjo dejanskih znanstvenih podatkov, posnetkov in meritev ter nekaj "hollywoodskimi tehnikami" je Nasina ekipa ustvarila "najboljšo in najpodrobnejšo vizualizacijo te očesu prijetne meglice".

Gledalec lahko na simuliran prvoosebni način potuje skozi to ogromno območje, veliko za tisoče Osončij, in opazuje "novorojene" zvezde, žareče oblake prahu in plinov, vroče zaradi močnega sevanja zvezd, pa še mrestu podobne plinaste ovitke, ki obkrožajo protoplanetarne diske, torej prihodnja "osončja".

Dodatek infrardečih posnetkov tudi nazorno pokaže omejenost človeških oči, ki zaznavajo le droben del spektra elektromagnetnega valovanja. V konkretnem primeru človeške oči oz. detektorji vidne svetlobe zaznavajo material z več tisoč stopinjami Celzija, medtem ko Spitzer najde tudi snov z nekaj sto stopinjami, ki seva precej manj.

Meglica Orion je ena najsvetlejših na večernem nebu, saj je vidna tudi brez teleskopa, in sicer kot srednja "zvezda" v ozvezdju Orion (Lovec). Nahaja se 1.350 svetlobnih let stran.

Naziv zvezdna porodnišnica je dobila tudi zato, ker je stara bora dva milijona let (Sonce jih šteje 4,6 milijarde) in je posledično ravno v obdobju vznikanja novih nebesnih svetlivk, kar znanstveniki s pridom izkoriščajo za raziskave. Na primer, kakšno je bilo Sonce pred milijardami let.

Do zdaj smo meglico videli le v 2D-fotografijah, trirazsežnostni video pa omogoča približno predstavo, kakšen je Orion v prostoru. Osrednja zvezdna kopica Trapez je s pomočjo sevanja in zvezdnih vetrov izdolbla osrednjo kotanjo, ki jo omejujejo ogromni "zidovi" mrzlega vodika, prežetega s prahom.

Seveda ne gre za natančen povzetek dejanskega stanja, mogoče je, da so se pri Nasi v marsičem zmotili. Podatki so namreč omejeni in nujno je bilo sklepanje. Toda dokler človeštvo tjakaj ne pošlje vesoljske ladje, 100-odstotne resnice ne bomo poznali in tega tudi ne bomo doživeli. 1.350 svetlobnih let oddaljenosti bi namreč najhitrejši izdelek človeških rok, Voyager, premeril v približno 27 milijonih let.

Na plano prilezejo rjave pritlikavke
V skorajda isti sapi je Nasa posredovala še nekaj drugih ugotovitev, nastalih na podlagi Hubblovih posnetkov. Druga v vrsti se prav tako nanaša na Orion. Tam je vesoljski teleskop identificiral kopico novih teles, t. i. podzvezdnih objektov. Pravzaprav je našel največjo posamično populacijo rjavih pritlikavk, torej nebesnih teles, ki so masivnejša od planetov, a ne dovolj, da bi zasijala kot zvezde.

Raziskovalci bodo ugotovitve predstavili na bližajoči se znanstveni konferenci, v sporočilu za javnost pa piše, da so našli 17 novih rjavih pritlikavk, večinoma v paru z rdečimi pritlikavki (slednje so že prave zvezde); en par samo iz rjavih pritlikavk in eno rjavko v kombinaciji s planetom. Nadalje so zaznali tri gigantske planete; dva od njih krožita drug okoli drugega in nista povezana z nobeno zvezdo, sta torej osirotela vandrovca. Raziskava se nanaša na drugo fotografijo desno v galeriji.

Arheologija središča Galaksije
In še tretji sveži Hubblov prispevek. Astronomi so preučili devet let posnetkov središča galaksije; natančneje, izseka pri središču, kjer domujejo desettisoči prastarih zvezd. To je osrednja izboklina Galaksije Rimske ceste, domnevno najstarejši del, kjer se zbirajo zvezde pri osrednji črni luknji že od nastanka meglenice.

Do zdaj je prevladovalo prepričanje, da gre za dokaj mirno območje, piše v sporočilu za javnost, raziskava pa razkriva precej bolj mrgoleče in dinamično dogajanje, kjer zvezde precej različnih starosti brzijo naokoli z različnimi hitrostimi. Našli so vzorec: stare zvezde, bogate s težjimi elementi, se gibljejo manj kaotično, a obenem okoli središča galaksije (kjer se skriva supermasivna črna luknja) krožijo hitreje od mlajših.

Kako pa bi bilo videti, če bi se človek postavil na zorno točko središča Galaksije in zrl naokoli. To ponazarja drugi objavljeni video, nastal na podlagi podatkov Nasinega teleskopa, tokrat je bil "na delu" Chandra.

Video 1: Polet skozi Orion v vidni ter infrardeči svetlobi. Priporočamo ogled v celozaslonskem načinu ter pri izbrani najvišji kakovosti.



Video 2
: 360-stopinjska vizualizacija središča Galaksije, večinoma v rentgenski svetlobi (Chandra) ter infrardeči (drugi teleskopi). Priporočamo ogled v celozaslonskem načinu in najvišji kakovosti.

Al. Ma.
Prijavi napako
Komentarji
acoschwanz
# 13.01.2018 ob 16:39
Čudovito!
Grommm
# 13.01.2018 ob 16:40
Odličen prikaz.

Hvala!
Vongobongo
# 13.01.2018 ob 16:59
Komi cakam slike teleskopa " The James Webb Space Telescope " ;)
študentNajBo
# 13.01.2018 ob 19:39
Eni se po moje prav bojijo pogledat v vesolje,da jih nebi klavstrofobija popadla! :D
Veliki gospod
# 13.01.2018 ob 19:15
Letos v mesecu oktobru bo zelo zanimivo, ko bomo lahko spremljali izstrelitev najboljsega tehnoloskega produkta v vesolje, James Webb satelit.

Njegov pogled bi naj bi 100 krat “daljsi” kot Hubblov teleskop.
mkermc
# 13.01.2018 ob 19:24
Noro!
Homer.
# 14.01.2018 ob 13:39
@vinklj.kugla
# 14.01.2018 ob 11:52
simulacija meglice, vizualizacija središča galaksije. pač še en način zabavne industrije!
--------------------
Ne, pač pa način kako približati znanost o vesolju laikom! Vizualna predstava pa je več kot 1000 besed.
zozozo
# 13.01.2018 ob 20:38
"Meglica Orion" ne obstaja. Orion je ozvezdje, meglici se pa po slovensko reče Orionova meglica.

Dajte vsaj poguglat take osnovne stvari, ko prevajate.
Vongobongo
# 13.01.2018 ob 16:55
Wow res lepo ;)
Kobalt
# 15.01.2018 ob 11:29
@mihajloo # 14.01.2018 ob 22:10

Hvala :)

@Veliki Gospod

oktober 2018? prej pomald 2019 :) NASA’s James Webb Space Telescope to be Launched Spring 2019

@dvomljivcem v znanost (tu konkretno v astroznanost)
Na priloženi povezavi - KLIK si lahko ogledate razsežnosti našega Sončnega sistema in od tu dalje računate, dojemate, mislite ostale razdalje v naši galaksiji pa tudi širše.

Z zdravo predstavo o razdaljah postanejo tudi "NASA nategi" malo manj "nategi".

Poneumljanje zavira tudi znanje matematike (geometrije), fizike, dobro je poznati tehnike merjena razdalj v vesolju (če to dejansko razumeš je pa sploh odlično) s pmočjo paralakse (triangulacije, ki jo morda znate povezati z GPS-om), spektroskopija je sploh ena taka uporabna disciplina... pa še kaj bi vam znal svetovati kdo, ki je v teh zadevah strokovno podkovan.

Se pa strinjam, da je najlažje iti po liniji najmanjšega odpora ne razumem, se pravi, da gre za laž.

Če te nekaj res zanima, se boš o tem tudi podučil ali vsaj bolje informiral.
mihajloo
# 14.01.2018 ob 22:10
podcast: "StarTalk Radio" voditelj: Neil deGrasse Tyson - odlična zadeva za razumevanje osnov astronomije. Toplo priporočam zainteresiranim :)
Miša
# 18.01.2018 ob 17:52
Čudno, da se noben zagrizen vernik ne vpraša: kje so pa nebesa oz pekel, za poredne.
etz chayim
# 14.01.2018 ob 11:17
Vse to omogoča božanska dihotomija ,razmevanje kognetivne disonance in seveda ,da je moč volje nad vsemi vplivi .Slike so zakon,pa vendar ko zaprem oči, same zvezde in vsemogočnost vsepovsod.
samogledam
# 14.01.2018 ob 06:32
Perfektni posnetki...upam, da med temi meglicami ni človeških duš.
mihajloo
# 14.01.2018 ob 22:06
Homer:"Ne, pač pa način kako približati znanost o vesolju laikom! Vizualna predstava pa je več kot 1000 besed."

BAAAM! Točno tako! +1
mandan
# 14.01.2018 ob 22:00
Omenili ste Naso....

Haha... to vse pove. Zopet en nateg naivnega folka ki verjame v pravljice, pardon se te so bolj resnicne..

CGI.....Computer generated image
vinklj.kugla
# 14.01.2018 ob 11:52
simulacija meglice, vizualizacija središča galaksije. pač še en način zabavne industrije!
tuintam
# 13.01.2018 ob 16:53
No, in ko Hubble gleda daleč tja, nekateri s precej slabšimi napravami gledajo malo bolj blizu. Samo kot info, čeprav mi je tudi pogled v daljavo všeč:
[url="https://youtu.be/-JwlYfdAvZU?t=513"]
YouTube, Best Telescope To See The Moon ? Extraterrestrial ? 2017[/url]

Tam pri 8:30 npr. nekaj zleze ven iz kraterja. Pa ne ravno kaj majhnega... Ves čas kroži okoli Lune kakšen orbiter in skenira površino, vseeno pa... ?
Kazalo