1. Raketa SLS nazaj v delavnico

SLS ali Vesoljski izstrelitveni sistem (Space Launch System). Na vrhu je vesoljska ladja Orion. Ob straneh sta potisnika na trdo gorivo, ki se jima uporabna doba počasi izteka. V primeru dodatnih zakasnitev bo morala Nasa premisliti, kaj z njima. Foto: Nasa/Ben Smegelsky
SLS ali Vesoljski izstrelitveni sistem (Space Launch System). Na vrhu je vesoljska ladja Orion. Ob straneh sta potisnika na trdo gorivo, ki se jima uporabna doba počasi izteka. V primeru dodatnih zakasnitev bo morala Nasa premisliti, kaj z njima. Foto: Nasa/Ben Smegelsky
Vabilo bralcem

Smo kakšno pomembno novico izpustili? Vabljeni, da jo prispevate v komentarjih. Najboljše lahko izpostavimo v članku samem. Hvala tudi za kakršne koli pripombe ali opozorila na aljosa.masten@rtvslo.si.

Raketa SLS se vrača v hangar. Nasi namreč v treh poskusih ni uspelo dokončati t. i. mokre vaje (wet dress rehearsal).

Space Shuttli so se velikokrat vrnili z izstrelišča v delavnico.  Foto: Nasa/Rusty Backer and Michael Gayle
Space Shuttli so se velikokrat vrnili z izstrelišča v delavnico. Foto: Nasa/Rusty Backer and Michael Gayle

Raketo so na začetku meseca pripeljali na izstrelišče, ki je na ploščadi 39B Kennedyjevega vesoljskega središča na Floridi. Tam so jo povezali s talno infrastrukturo. Želeli so izvesti predizstrelitvene postopke vse do zadnjih 10 sekund odštevanja. Naleteli so na številne težave. Ventil za dotakanje vodika ni deloval, zatajili so ventilatorji v prenosni izstrelitveni platformi (ki skrbijo za izpihovanje nevarnih plinov), tekočega dušika niso prejeli pravočasno, težave so se pojavile v helijevem sistemu, povezanem z motorjem druge stopnje; vodik je uhajal iz cevi, ki vodijo do rakete ... Raketo jim je tako uspelo napolniti le s polovico predvidenega tekočega kisika in petimi odstotki tekočega vodika.

Po vseh naštetih težavah se je Nasa odločila, da je treba raketo s premičnim izstrelitvenim stolpom vred vrniti v delavnico in izvesti popravila.

To ni hud udarec. Gre za nov, zelo zapleten sistem, ki še ni letel. Težave so bile pričakovane. Navsezadnje je mokra vaja namenjena prav odkrivanju in odpravljanju napak ali pomanjkljivosti. Za zdaj niso našli hudih. Vseeno se bo časovnica zelo verjetno zamaknila. Koliko, ni znano, inženirji bodo morali pripraviti načrt popravil, ga izvesti, nato raketo vrniti na ploščad in ponoviti mokro vajo. Nato bo šla raketa znova v delavnico, kjer jo bodo pripravili na pravo izstrelitev. Ta zelo verjetno ne bo junija, kot je bilo doslej načrtovano.

Pričujoča prva raketa SLS bo enkrat letos proti Mesecu pognala novo vesoljsko ladjo Orion v okviru misije Artemis I. Orion bo brez posadke letel okoli Lune približno en mesec in se vrnil na Zemljo. Tako bodo preverili sisteme pred naslednjo odpravo, Artemis II, ki bo vsebovala posadko, in Artemis III, ki bo prinesla prvi pristanek človeka na Mesecu po petih desetletjih.

Na prvih poletih SLS-a bo sicer uporabljena začasna druga stopnja (ICPS), pravzaprav predelana druga stopnja rakete Delta IV. Nasa načrtuje nadgradnjo, priprave potekajo. Več tukaj.

Avdio: Nasina konferenca o mokri vaji


2. SpaceX marljivo pristaja rakete

Foto: SpaceX
Foto: SpaceX

SpaceX je v tem tednu opravil dve izstrelitvi rakete Falcon 9.

Prva je poletela v nedeljo z izstrelišča Vandenberg v Kaliforniji (ZDA). Tovor je bil vojaški satelit NROL-85. Prva stopnja je pristala na kopnem v bližini izstrelišča. V vesolju je bila drugič, prej je izstrelila satelit NROL-87 (poglavje 3).

Video 1: Posnetek prvega dela izstrelitve

V četrtek pa je s Cape Canaverala na Floridi, ploščadi 40, Falcon 9 odtovoril 53 satelitov Starlink. Prva stopnja je pristala na robotski ladji. To je bil že 12. uspešni pristanek te prve stopnje, kar je rekord.

Video 2: Posnetek izstrelitve


3. Kozmonavti so se ukvarjali z evropsko roko

Foto: Roskozmos
Foto: Roskozmos

Na Mednarodni vesoljski postaji je ta teden potekal vesoljski sprehod, sporoča Roskozmos*. Kozmonavta Oleg Artemjev in Denis Matvejev sta zunaj postaje v ponedeljek preživela skupaj 6 ur in 37 minut. Izstopila sta iz Poiska in odšla do novega ruskega modula Nauka, na katero je vgrajena Evropska robotska roka. Kozmonavta sta izvajala priprave na njeno obratovanje. Robotsko roko bodo uporabili za premikanje vesoljskih sprehajalcev in tovora, podobno, kot to počne kanadska robotska roka Canadarm2. Na Mednarodni vesoljski postaji se torej sodelovanje med Zahodom in Rusijo nadaljuje.

Naslednji vesoljski sprehod je predviden za 28. aprila.

Video: Posnetek dogodka

https://www.youtube.com/watch?v=kvUns4lxMlw

* Spletne strani Roskozmosa so dostopne le prek VPN-ja s strežnikom v Rusiji.


4. Esa odpovedala številne skupne projekte z Roskozmosom

Sorodna novica Evropska vesoljska agencija končala sodelovanje z Rusijo tudi v lunarnih misijah

Evropska vesoljska agencija je odpovedala sodelovanje pri ruskih misijah Luna-25, Luna-26 in Luna-27. To je storila zaradi ruskega napada na Ukrajino, piše v sporočilu za javnost. Instrumente, ki bi morali leteti na omenjenih Lunah, je preusmerila drugam.

Sorodna novica Prvi korak do kolonije na Luni: Rusija in Evropa skupaj

Lunarni vrtalnik PROSPECT, sprva namenjen Luni-27, bo del ene od Nasinih misij programa (CLPS), torej komercialno najetih lunarnih pristajalnikov. O alternativi za navigacijsko kamero PILOT-D, prvotno del misije Luna-25, se Esa dogovarja s komercialnim ponudnikom. PILOT-D je tehnološki prikaz širšega sistema, imenovanega PILOT. Ta bi moral prvič poleteti na Luni-27, a ne bo. Za Eso je pomemben. Vključiti ga namreč namerava v načrtovano vesoljsko tovorno ladjo EL3 (poglavje 5), ki naj bi dostavljala do 1,5 tone tovora na Mesec. To bi bil tudi evropski prispevek k programu Artemis. Esa bo sicer o projektu pristajalnika še odločala.

Esa je prej že prekinila sodelovanje na misiji ExoMars, zaradi česar marsovski rover Rosalind Franklin letos ne bo izstreljen. Rusi bi prispevali raketo Proton-M in pristajalno platformo Kazačok. Zdaj hitro iščejo rešitve, kaj nanjo namestiti namesto roverja. Rusija je tudi umaknila osebje iz evropskega vesoljskega središča v Francoski Gvajani, od koder so bile letele ruske rakete Sojuz-2. Nemški teleskop eRosita na ruskem vesoljskem teleskop Spektr-RG ne deluje.

Vodja Roskozmosa Dimitrij Rogozin je napovedal, da se bo sodelovanje nekoč povrnilo, a pod ruskimi pogoji, piše TASS; letošnja izstrelitev Lune-25 pa da ni ogrožena.


5. Kitajska naj bi zamrznila znanstveno sodelovanje z Rusijo

Takšno lunarno postajo si želijo Kitajci. Foto: CNSA
Takšno lunarno postajo si želijo Kitajci. Foto: CNSA

Kitajski partnerji Ruske akademije znanosti so zamrznili sodelovanje z akademijo, piše ruski TASS. Koliko to posega v skupne projekte v vesolju, ni znano oziroma v zapisu ni opredeljeno. Vsekakor pa Rusija in Kitajska načrtujeta obsežne projekte raziskovanja vesolja, ki so tudi znanstvene narave, med drugim znanstveno postajo na Mesecu.

Vodja Ruske akademije znanosti Aleksander Serjgejev (Alexander Sergeev) je navedel, da v zadnjem mesecu resne razprave s kitajskimi kolegi niso bile mogoče, prav tako so odnosi zamrli s številnimi drugimi akademijami sveta. To se bo pač na neki točki moralo končati, odnosi se bodo prej ali slej obnovili, je še napovedal.

Roskozmos je po drugi strani izrazil prepričanje, da se bo sodelovanje s Kitajsko na področju raziskovanja vesolja s posadko nedvomno razvilo, piše TASS.


6. Tajkonavti so se po šestih mesecih bivanja v vesolju vrnili na Zemljo

Sorodna novica Tajkonavti so se po šestih mesecih bivanja v vesolju vrnili na Zemljo

Trije kitajski astronavti oziroma tajkonavti so po 183 dneh bivanja v vesolju pristali na severu Kitajske, s čimer se je končala doslej najdaljša kitajska vesoljska misija s posadko.

Kitajski astronavti Džaj Džigang, Je Guangfu in Vang Japing so prejšnjo soboto malo pred 10. uro po krajevnem času po šestih mesecih bivanja na krovu kitajske vesoljske postaje Tiangong varno pristali, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Trojica se je v vesolje odpravila oktobra lani. Izstrelitev je potekala v puščavi Gobi na severozahodu Kitajske in predstavlja drugo od štirih misij s posadko v letih 2021–2022, poslanih za sestavo prve stalne kitajske vesoljske postaje Tiangong, kar v prevodu pomeni "nebeška palača".

Tajkonavti so v času bivanja v orbiti opravili dva vesoljska sprehoda, izvedli številne znanstvene raziskave, namestili opremo in preizkusili tehnologije za prihodnjo gradnjo. Zadnjih nekaj tednov misije pa so porabili za urejanje in pripravo prostorov vesoljske postaje za posadko prihajajočega plovila Šendžov-14, ki naj bi ga izstrelili v prihodnjih mesecih.

Na Twitterju se je sicer pojavila animacija načrtovane postavitve Tjangonga (ta trenutno šteje le en modul). Več v pripetem tvitu.

Video: Posnetek vrnitve



7. Morda bo kmalu v razvoju Uranov orbiter

Planet Uran, kot ga je leta 1986 posnel Voyager 2. Foto: NASA/JPL-Caltech
Planet Uran, kot ga je leta 1986 posnel Voyager 2. Foto: NASA/JPL-Caltech

Ameriška Narodna akademija znanosti je izdala poročilo o prioritetah znanstvenega raziskovanja vesolja v desetletju 2023–2032. Nasi je priporočila pripravo nekaterih zanimivih misij. Posvetila se je planetarni znanosti.

Na prvo mesto je postavila misijo do ledenega velikana Urana. Uran je slabo raziskan planet, obletel ga je zgolj Voyager 2 leta 1986. Akademija predlaga orbiter, ki bo okoli Urana krožil več let in bo v ozračje planeta odvrgel še manjšo sondo. Izstrelitev je predvidena leta 2031 na Falcon Heavyju ali SLS-u, arhitektura sonda naj bi bila osnovana na že upokojenem Cassiniju, cena naj bi bila slabe štiri milijarde evrov.

Na drugem mestu je Enceladus Orbilander, sonda, ki bi krožila okoli Saturnove lune Enkelad, zbirala vzorce vodnih gejzirjev in na njej tudi pristala. Enkelad je zanimiv, ker vsebuje podpovršni ocean tople vode, torej bi morda lahko ponujal za življenje ugodne razmere. Cena naj bi znašala dobre štiri milijarde evrov, izstrelitev na Falcon Heavyju ali SLS-u bi bila konec prihodnjega desetletja.

Visoko na listi prioritet je še vedno pridobitev vzorca Marsa na Zemljo. To je akademija priporočila že pred desetimi leti. Tudi zato spodaj omenjeni marsovski rover Perseverance vrta v Mars in vzorce shranjuje v vsebnike, ki jih bo pustil na tleh. Akademija želi, da Nasa (skupaj z Eso) dejansko pripravi misijo, ki bo te vsebnike prihodnje desetletje pobrala in jih neokrnjene dostavila na naš planet. Posvarila je sicer, da se načrtovani stroški višajo precej nad zdajšnjih pet milijard evrov. Takšno misijo si sicer želi izvesti tudi Kitajska.

Predlogi za cenejše misije (program New Frontiers) vključujejo pridobitev vzorca največjega asteroida v Osončju, Cerere, pridobitev vzorca kometa (in seveda dostava na Zemljo), večje število lunarnih pristajalnikov, sondo za planet Saturn, orbiter za Saturnovo luno Titan ter za Neptunovo luno Triton.

Komisija ne podpira morebitnih pristajalnikov za Merkur, Jupitrovo luno Evropa, in raziskovanja Venere z orbiterji, pristajalniki ali atmosferskimi cepelini.

To so seveda priporočila, ki pa so pomemben vektor prihodnje usmeritve Nase.


8. NA KRATKO:

Nasa razvija lunarne nahrbtnike za prihodnje lunarne pohodnike. Več tukaj. Nasa je izdala načrt enakih izidov (equitiy). Ameriška politika je sporočila, da so se ZDA odpovedale nadaljnjim preizkusom protisatelitskega orožja. Nasa odločitev pozdravlja. Več tukaj.
Sonce je 17. aprila ustvarilo močnejši Sončev blišč. Več tukaj.Esa razvija robotsko vozilo z mehansko roko, ki ga bodo oddaljeno upravljali astronavti na Mesecu ali drugih primernih nebesnih telesih. Več tukaj. Astronomi naj bi odkrili mikronovo, novo vrsto eksplozije zvezde. Več tukaj.


9. VIDEO: Delni sončni mrk na Marsu

Nasino samohodno robotsko vozilo Perseverance je posnelo delni sončni mrk z Marsa. 2. aprila je Sonce za 40 sekund zasenčila luna Fobos.

Fobos je 157-krat manjši od Meseca. Mars ima še eno, še bolj liliputansko luno Deimos.

Foto: NASA/JPL-Caltech/ASU/MSSS
Foto: NASA/JPL-Caltech/ASU/MSSS

Perseverance je sicer na Marsu že več kot eno leto. Vozi se po kraterju Jezero, kjer je nekoč bila dolgostoječa voda. 13. aprila je prispel do delte pradavne reke, ki se je izlivala v jezero, sporoča Nasa. To je zelo obetavno področje v iskanju morebitnih ostankov življenja ali dokazov, da je bilo področje razvoju življenja naklonjeno.

Video: Posnetek samodejne vožnje po Marsu


10. FOTO: 32. Hubblov "rojstni" dan

Arp 321. Foto: NASA, ESA, STScI
Arp 321. Foto: NASA, ESA, STScI

Ekipa za Hubblom je 32. "rojstni" dan vesoljskega teleskopa proslavila z izdajo posnetka skupine galaksij v postopku združevanja. Tarča ima več nazivov: Arp 321, VV 116 in tudi HCS 40. Obsega tri spiralne galaksije, eliptično in lečasto. Tako so nagnetene, da bi jih lahko stlačili v dvakratnik premera naše domače Galaksije Rimske ceste. Čez približno milijardo let se bodo združile.

Nekatere zanimive slovenske strani o vesolju

Portal Vesolje.net
Portal v vesolje
Podkast Temna stran Lune (nova epizoda)
Podkast ApolloLajka (nova epizoda)
Revija Življenje in tehnika
Astronomska revija Spika
Revija Obramba
Agencija Tromba
Zavod Cosmolab
Spletna stran Andros


11. AVDIO: ApolloLajka o satelitih in slovenskem podjetju Sinergise

Opazovanje Zemlje ali Kaj vidijo sateliti?


12. SKOK V ZGODOVINO: 50 let Apolla 16

Foto: Nasa
Foto: Nasa

Pred 50 leti, 21. aprila 1972, so ljudje petič pristali na Luni. V okviru odprave Apollo 16 je na površje prispel lunarni modul – po naključju usode poimenovan Orion. V njem sta bila John Young in Charles Duke; na nebu ju je čakal poveljniški modul s pilotom Kenom Mattinglyjem. Na Luni sta bila malo manj kot tri dni, zbirala vzorce, izvajala eksperimente, med drugim s pomočjo električnega lunarnega vozila.

Misija je minila v zavedanju, da se programu Apollo izteka čas. Načrtovanih je bilo še veliko odprav, pripravljena tudi oprema zanje, toda politika je izgubila interes in jih odpovedala. Tako je ostal samo še Apollo 17, katerega obletnica bo jeseni.

Duke in Mattingly sta še živa, stara 86 let in bosta morda še učakala vrnitev človeštva na Luno v okviru Artemide, Apolonove sestre, in v novih vesoljskih ladjah z imenom - Orion.

Zanimivost: tako kot SLS so tudi takratno raketo Saturn V med pripravami na izstrelitev potegnili nazaj v delavnico, prav v taisto stavbo (Vehicle Assembly Building), zaradi tehničnih težav. Čas gre naprej, vesoljeplovstvo ostaja zahtevno.

Video: Posnetek pristanka Apolla 16


NA VIDIKU:

Sobota, 23. april zvečer - Crew Dragon Ax-1 - odklop z MVP-ja

Torek, 26. april - Falcon 9 - Crew Dragon (Crew-4)

Torek, 26. april - Dolgi pohod 11 - Jilin 1 Gaofen

Sreda, 27. april - Angara 1.2 -

Sreda, 27. april - Electron - There And Back Again

Četrtek, 28. april - MVP - vesoljski sprehod

Petek, 29. april - Falcon 9 - Starlink