Vso našo zgodbo moramo poriniti za najmanj 100.000 ali 200.000 dodatnih let v preteklost. Povedano malo drugače: če so sodobni ljudje odhajali iz Afrike že pred 200.000 leti, potem je morala vrsta v Afriki nastati najmanj od 300.000 do 500.000 let nazaj.

Israel Hershkovitz, vodja mednarodne raziskave
Jama Misliya
Jama Misliya v Izraelu, kjer so našli najstarejše (znane) ostanke sodobnega človeka zunaj Afrike. Foto: Univerza v Tel Avivu/Mina Weinstein Evron
Jama Misliya
Prizorišče izkopavanj. Foto: Univerza v Tel Avivu
Čeljust iz jame Misliya
Sklenina je v dobrem stanju. "Lastnik" je imel zdrave zobe. Foto: Univerza v Tel Avivu/Israel Hershkovitz
Izvori homo sapiensa
Lokacije najzgodnejših najdb ostankov homo sapiensa, naše vrste. Mi smo sicer del podvrste anatomsko sodobni človek oziroma homo sapiens sapiens. Foto: Univerza v Tel Avivu

Najbolj uveljavljen model poselitve sodobnega človeka korenine najde 200.000 let v preteklosti - v osrednji Afriki. Nadaljnjih 100.000 let naj bi potreboval za razširitev po večjem delu črne celine; na koncu tega obdobja pa naj bi tudi prvič zapustil. Model pravi, da je homo sapiens pete v Azijo prvič zasadil prav nekje 100.000 let nazaj. Toda ta uvodni - domnevni - selitveni val je zakrit globoko v megli zgodovine, sporen, slabo dokazan. Predvsem pa ni pustil oprijemljive genske zapuščine v sodobni populaciji. Sodobni ljudje (zunaj Afrike) smo po istoimenski teoriji potomci ene same, samcate skupine ljudi, ki je nekje med 80.000 in 60.000 leti imela pogum in šla prek Sinajskega polotoka. Vsaj tako kaže, za zdaj.

Poti so zatem manj jasne; v Aziji naj bi se mešal z nekoliko bolj arhaičnimi pokončnimi ljudmi (homo erectus) in denisovani (homo sapiens denisova). Pohod na Evropo naj bi začel nekje pred 40.000 leti, vzhodno Azijo pa dosegel še deset tisoč let pozneje. Šele pred okoli 25.000 leti naj bi prvič prečkal Beringovo ožino in zakorakal v Severno Ameriko.
Marsikaj se ne sklada
Tančice zgodovine zakrivajo marsikaj, zato je variacij in odprtih vprašanj ogromno. Gre za model, ki se prilagaja novim odkritjem, in ta pogosto niso tako trdna, da bi se lahko nanje kar zanesli. Primer: na začetku članka piše, da ta najbolj uveljavljen model naše zgodovine postavlja nastanek vrste homo sapiens na 200.000 let v preteklost. Prav lani pa so v Afriki, v najdišču Jebel Irhoud, našli ostanke nečesa, kar naj bi bil naš prvi prapraprednik. Prvi znani homo sapiens. Ključna novost: živel naj bi pred 300.000 leti, kar našo časovnico potisne kar za 50 odstotkov dlje v preteklost. Ne le to: medtem ko so znanstveniki za zibelko človeštva vedno postavljali vzhodno Afriko, se ta očitno seli še na čisto drugi konec celine, v 3.000 kilometrov oddaljeni Maroko.

Podobnih primerov neskladnosti je veliko, denimo domnevno kar 130.000 let starih sledi človeške dejavnosti v Severni Ameriki, pa domnevno 100.000 let staro zobovje iz Kitajske, pa od 90.000- do 120.000-letni ostanki v več jamah v Izraelu ...
Najstarejši homo sapiens zunaj Afrike je ...
Iz taiste države prihaja tudi najbolj svež primer, ki zahteva pojasnjevanje. Gre za znano najdišče v jami Misliya (Izrael). Tam so človeške ostanke našli že leta 2002. V vmesnem času so jih datirali v kar treh različnih laboratorijih, vzporedno in neodvisno, pod vodstvo Univerze v Tel Avivu. Kaj so ugotovili: tam najdena zgornja čeljust je (nekdanja) last homo sapiensa, izhaja pa iz obdobja od 177.000 do 194.000 let v preteklosti, piše v sporočilu za javnost.

To je za kar 50.000 let bolj zgodaj od prvega domnevnega odhoda ljudi iz Afrike. Tistega, ki naj bi se zgodil med 100.000 in 130.000 leti nazaj in ki naj bi se porazgubil, saj v genetiki sodobnih ljudi ni pustil sledi.
Raziskava je objavljena v znanstveni publikaciji Science.
Hershkovitz: Zgodbo moramo poriniti daleč nazaj
"Sveža ugotovitev popolnoma spreminja naš pogled na širitev človeka in našo evolucijo," je izjavil vodja raziskave, Israel Hershkovitz s telavivske univerze. "Vso našo zgodbo moramo poriniti za najmanj 100.000 ali 200.000 dodatnih let v preteklost. Povedano malo drugače: če so sodobni ljudje odhajali iz Afrike že pred 200.000 leti, potem je morala vrsta v Afriki nastati najmanj od 300.000 do 500.000 let nazaj."
Hershkovitz ocenjuje, da bo zdaj lažje pojasniti prej omenjene "anomalije" najdb po vsem svetu. Stare čeljusti na Kitajskem, sledi homo sapiensa v dednini denisovanov ter neandertalcev iz sibirske jame Denisova, pa več kot 200.000 let stare sledi mešanja med neandertalci in ljudmi ... "Raziskava lahko do neke mere pojasni marsikatera sveža antropološka in genetska odkritja. Pred kakšnim letom so znanstveniki poročali o najdbi ostankov sodobnega človeka na Kitajskem, starih od 80.000 do 100.000 let, kar je nakazovalo, da so se migracije zgodile precej prej."

"Zdaj lažje sestavimo nekoč nekompatibilne koščke sestavljanke. Pojav sodobnega človeka v Misliyi, genetsko mešanje med neandertalci in ljudmi, pa homo sapiensa - vse se lepše prilega," je zatrdil izraelski profesor. Nanašal se je na ostanek neandertalcev, ki so jih prav tako našli pri Misliyi; na tem področju so v različnih časovnih obdobjih domovale različne človečnjaške iteracije.

"Vse anatomske značilnosti fosila iz Misliye so popolnoma skladne s sodobnim človekom. A našli smo tudi nekaj lastnosti, ki spominjajo na neandertalske in še na nekaj drugih človeških skupin. Iz tega lahko sklepamo, da je Afrika res naš praizvor, a ne vseh naših značilnosti; nekaj smo jih pridobili tudi zunaj te celine."

Ena izmed sodelujočih institucij je bila Univerza v Binghamtonu (ZDA). "Odkritje nakazuje na dolgo obdobje interakcije med sodobnimi ljudmi in drugimi arhaičnimi oblikami človeka in daje dolgotrajno okno za kulturno ter biološko izmenjavo," je izjavil raziskovalec Rolf Quam, sodeč po sporočilu za javnost.
Lovci s kamenim orodjem
V jami so našli del zgornje čeljusti z zobmi vred. Na Univerzi na Dunaju so s pomočjo rentgenskih žarkov "ultravisoke ločljivosti" ustvarili virtualni 3D-model in ga računalniško primerjali s preostalimi človečnjaki tistega časa, piše v njihovem sporočilu za javnost.

Iz zobovja in okolice znanstveniki sklepajo, da so prebivalci Misliye bili dejavni ter izurjeni lovci. Plenili so velike živali, kot so turi (bos primigenius), perzijske damjake (dama dama mesopotamica) in gazele. Uporabljali so ogenj in kamnito orodje, podobno tistemu, ki so ga našli pri najzgodnejših predstavnikih homo sapiensa znotraj Afrike. Kar je še en kazalnik, da gre najbrž res za najzgodnejše popotnike med našimi dedki.

Vso našo zgodbo moramo poriniti za najmanj 100.000 ali 200.000 dodatnih let v preteklost. Povedano malo drugače: če so sodobni ljudje odhajali iz Afrike že pred 200.000 leti, potem je morala vrsta v Afriki nastati najmanj od 300.000 do 500.000 let nazaj.

Israel Hershkovitz, vodja mednarodne raziskave