Foto: EPA
Foto: EPA

Haugenova je lani pustila službo pri Facebooku in javnosti razkrila več deset tisoč dokumentov. Kot je dejala, ni več mogla gledati, kako družbeno omrežje vpliva na demokracijo in kako podjetje v ospredje postavlja dobiček pred dobrobitjo javnosti. "Najbolj me je prizadela škoda, ki jo Facebook in Instagram povzročata mladim," je dodala.

Sorodna novica "Ko gre za zasebnost, lažne novice, vmešavanje v volitve, smo zdaj bolj proaktivni pri nadzorovanju"

Po njenih besedah Instagram negativno vpliva na samopodobo mladih, spodbuja samomorilne misli in motnje hranjenja ter poglablja depresijo. "Instagramova lastna raziskava kaže, da so te posledice pri Instagramu bistveno pogostejše kot pri drugih družbenih omrežjih," je opozorila. V podjetju pa so ob tem govorili o razvoju Instagrama za otroke, s katerim bi razširili njegovo uporabo tudi med njimi.

To se ji zdi še posebej problematično ob algoritmih, ki določajo izbor novic za otroke in spodbujajo njihovo maksimalno vključenost s sistematično krepitvijo informacijo in novic, ki dobijo več pozornosti. To so kontroverzne vsebine, ki delijo ljudi in poglabljajo nasprotja.

Dotaknila se je tudi prihajajočih državnozborskih volitev v Sloveniji. Po njenih besedah Slovenija pri vplivu družbenih omrežij na tveganje na volitve ni nobena izjema. "Družbena omrežja lahko ključno vplivajo, saj spodbujajo neresnične novice, zmedo, popačeno sliko resničnosti. Ne moremo se zanašati, da bodo platforme same obvladovale te probleme in da se bodo razmere izboljšale. Moramo zahtevati ukrepanje naših vlad," je pozvala.

V odgovoru na vprašanje, kako lahko običajni uporabniki prispevajo k boljšemu okolju na spletu, je Haugenova poudarila pomen posameznikove izbire in odgovornosti. "Vsak dan izbiramo, katere vrednoti želimo spodbujati. Tudi ko gremo na splet, se moramo odločiti, ali nas zanimata sočutje in empatija ali nasilje in jeza. Facebookovi algoritmi spodbujajo slednje," je opomnila.

Pogovor je organiziral Zavod Vsak v sodelovanju z Inštitutom Državljan D in Inštitutom za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.