8. december: Jim Morrison, psihedelični "kralj kuščarjev"
Na današnji dan
Objavljeno: 8. december 2017 ob 00:00
Ljubljana - MMC RTV SLO

Jim Morrsion
Jim je živel hitro in umrl mlad. Foto: Wikipedia
Morrisonov grob v Parizu še vedno obiskujejo množice ljudi. Foto: EPA
Adolf Hitler: Mein Kampf
Mein Kampf (Moj boj) - politični program Adolfa Hitlerja. Foto: EPA
Atene
Leta 1974 so Grki odločili, da bo Grčija postala republika. Foto: EPA
Dan, ko je umrla glasba: John Lennon je bil ustreljen pred stolpnico Dakota, v kateri je živel z Yoko Ono. Foto: Reuters
Lothar Matthäus
Lothar Matthäus je postal prvi "svetovni nogometaš leta". Foto: EPA

8. decembra 1943 se je rodil Jim Douglas Morrison - ameriški pevec in pisec besedil, ki je zaslovel kot vodja priljubljene glasbene skupine The Doors.

Morrison se je rodil Georgeu Stephenu in Clari Clark v mestu Melbourne na Floridi v ZDA. Starši so bili zaposleni v ameriški mornarici, zato je tudi mali Jim z njimi nenehno potoval od oporišča do oporišča in imel zelo malo dobrih prijateljev. Njegov oče je bil zelo strog in avtoritativen mož.

Jimovo neobičajno življenje se je začelo že v otroštvu. Morrisonovi so se namreč nekega dne v puščavi peljali mimo kraja, kjer se je zgodila huda prometna nesreča, in Jima je pogled na trupla sedmih Indijancev, ki so ležala ob cesti, močno pretresel.

Izkazalo se je, da ga je ta prizor spremljal vse življenje, saj je dejal: "Takrat sem se prvič srečal s smrtjo. Ker sem bil še otrok, nisem smel iz avtomobila. Od tam sem videl samo rdečo barvo in ljudi, ki so ležali naokoli, a slutil sem, da se je zgodilo nekaj strašnega, saj sem občutil vznemirjenje in grozo ljudi okoli sebe. V tistem trenutku sem prvič občutil strah in močno verjamem, da so se takrat duše vseh umrlih Indijancev naselile v meni." Morrison je ta dogodek opisal v pesmi Peace Frog.

V Los Angelesu je študiral filmsko režijo, njegova sošolca pa sta bila danes slavna režiserja Francis Ford Coppola in George Lucas. Na študiju je spoznal tudi mladega hipija Raya Manzarka, ki je za svoj največji dosežek štel to, da je posnel študentski film s svojim razgaljenim švedskim dekletom v glavni vlogi.

Rojstvo Doorsov in iskanje "vrat zaznavanja"
Niti Morrison niti njegov prijatelj Manzarek pa nista postala režiserja. Ko sta nekega dne preživljala čas na plaži, je Jim začel osvajati neko dekle v bikiniju, zato je na papir zanjo spisal pesmico Hello, I love you. Manzarku, ki je igral klaviature, se je pesem zdela zelo poslušljiva in dogovorila sta se, da bosta skupaj poskušala uspeti z glasbo. Povabila sta še bobnarja Johna Densmora in kitarista Robbieja Kriegerja in ustanovili so skupino The Doors.

Idejo za to ime so dobili po naslovu knjige Aldousa Huxleyja The Doors of Perception (Vrata zaznavanja), ki pa si je naslov izposodil iz ene od pesmi Williama Blaka: "Ko bomo očistili vrata zaznavanja, bodo stvari postale takšne, kot v resnici so - neskončne."

Skupina je postala ena najbolj priljubljenih rockovskih skupin vseh časov, saj je bilo njeno mešanje bluza, džeza in rocka nekaj, kar do tedaj ni bilo še nikoli slišano. Vse skupaj pa je začinil še Morrisonov globoki glas.

In preostalo je, kot pravijo, zgodovina. Več o uspehih skupine The Doors, Jimovem boju z lastnimi demoni in prezgodnji smrti boste našli tukaj.


65 pr. n. št. se je rodil pesnik Horacij (Quintus Horatius Flaccus). Velja za utemeljitelja rimskega klasicizma. Njegovo pesniško delo je nastajalo 30 let. V prvem ustvarjalnem obdobju je nastala knjiga Sermones, v zreli dobi je pisal ode, zlasti Carmino, v njegovem zadnjem ustvarjalnem obdobju pa sta nastali še knjigi Epistul in Ars poetica. Umrl je 27. februarja leta 8 pred našim štetjem.

Leta 899 je umrl koroški vojvoda Arnulf.

Leta 1542 se je rodila škotska kraljica Marija (Mary, Queen of Scots).

Leta 1626 se je rodila švedska kraljica Christina.

Leta 1910 se je na Drenovcu v Beli krajini rodil slovenski pisatelj Bogo Flander - Klusov Joža. Leta 1942 je odšel v Poljansko četo, od pomladi 1943 pa je bil borec Cankarjeve brigade. Ob napadu na ustaško postojanko Bosiljevo je bil smrtno ranjen. Pisal je lirsko občutene in psihološko utemeljene črtice o življenju borcev in trpljenju ljudi (Poljanska četa gre v napad, zbirka črtic Iz dni Cankarjeve brigade, Gorenjski junaki). Njegova najboljša zbirka črtic je Blegoš, ki se je izgubila, ohranili sta se le črtici Oče in sin in Izdajalec Tomaž.

Leta 1917 je britanski general Allenby zmagoslavno vkorakal v osvobojeni Jeruzalem, potem ko je bil od leta 1915 ta pod turško oblastjo. Britanski general je bil na čelu prve krščanske vojske po času križarjev. Od leta 1922 do 1948 je bil tam sedež britanskega mandata nad Palestino, dokler mesta leta 1948 niso razdelili, 1967 pa ga je med šestdnevno vojno osvojil Izrael.

Leta 1923 so Združene države Amerike in Nemčija sklenile pogodbo o prijateljstvu.

Leta 1925 je izšla Hitlerjeva knjiga Moj boj (Mein Kampf).

Leta 1931 se je rodil Stane Urek, legendarni radijec, ki je bil najpomembnejši zagovornik množičnega udejstvovanja v športu pri nas. Nepozabna so jutra, v katerih je na Prvem programu Radia Slovenija s telovadcem Tomažem Slovencem spodbujal k rekreaciji. Za njegovo delo mu je MOK pod pokroviteljstvom predsednika Juana Antonia Samarancha posmrtno podelil najvišje priznanje MOK-a na področju športne rekreacije. Bil je tudi Bloudkov nagrajenec. Umrl je 12. oktobra 1993.

Leta 1941 se je rodil angleški nogometaš Geoff Hurst. Je edini igralec, ki mu je uspelo doseči hat-trick v finalu svetovnega prvenstva. Leta 1966 sta se na SP-ju v Angliji srečali domača reprezentanca in Nemčija. Na stadionu Wembley se je tekma končala z 2:2. V podaljšku je Hurst dosegel enega izmed najspornejših zadetkov v zgodovini nogometa. Glavni sodnik ni bil prepričan, ali je žoga prečkala golovo črto. Stranski sodnik Tofik Bahramov je odločil, da je žoga prešla črto. Angleži so slavili zmago s 4:2, to je njihov edini naslov.

Leta 1941 so ZDA in Britanija Japonski dan po njenem napadu na Pearl Harbor napovedale vojno.

Leta 1966 je 28 držav podpisalo sporazum o mednarodni prepovedi uporabe jedrskega orožja v vesolju.

Leta 1974 so se Grki z glasovanjem odločili, da Grčija postane republika. Monarhija, ki je obstajala od leta 1932, je bila tako odpravljena. Z ustavo iz leta 1975 je Grčija postala demokratična in parlamentarna predsedniška republika. Predsednika države izbirajo za dobo petih let.

Leta 1979 so slovenski alpski smučarji na veleslalomski tekmi v Val d'Iseru poskrbeli za izjemen uspeh. Bojan Križaj je bil drugi, Boris Strel četrti in Jože Kuralt peti. Zmagal je Šved Ingemar Stenmark, ki je Križaja premagal za 51 stotink.

Leta 1978 je v Jeruzalemu zaradi raka umrla izraelska političarka Golda Meir.

Leta 1980 je Mark David Chapman v New Yorku ustrelil pevca in dušo skupine The Beatles Johna Lennona.

Leta 1991 so Romuni na referendumu sprejeli prvo pokomunistično ustavo.

Leta 1991 je nemški nogometaš Lothar Matthaeus postal prvi igralec, ki je bil razglašen za "svetovnega nogometaša leta". Kapetana nemške reprezentance na svetovnem prvenstvu v Italiji leta 1990 so izbrali reprezentančni trenerji.

Leta 1998 je bilo v Alžiriji v pokolu, ki so ga izvedle oborožene skupine, ubitih 81 ljudi.

Leta 1998 je smučarska tekačica Andreja Mali na uvodni šprinterski tekmi v Milanu zasedla 2. mesto. Zaostala je samo za Norvežanko Anito Moen.

Leta 2001 je v Sarajevu v 47. letu starosti po dolgotrajni bolezni umrl legendarni košarkar Mirza Delibašič.

Leta 2001 se je na moškem superveleslalomu za svetovni pokal v Val d'Iseru huje poškodoval Silvano Beltrametti. Mladega Švicarja je v spodnjem delu proge odneslo iz idealne smeri, ob robu proge pa se ni mogel ustaviti in je z veliko hitrostjo zapeljal v zaščitno mrežo. Silvano je ostal hrom od sedmega vretenca navzdol. Po njem so poimenovali tudi progo v Lenzerheidu. Tekmo je dobil Avstrijec Stephan Eberharter.

Leta 2003 je v Havani umrl kubanski pianist Rubén Gonzalez, ki je bil na stara leta član zasedbe Buena Vista Social Club.

Leta 2004 so na odru nočnega kluba v Columbusu v ameriški zvezni državi Ohio ubili nekdanjega člana skupine Pantera, kitarista Darrella Abbotta.

Leta 2011 so se ameriški in nemški mediji skupaj dokopali do podatkov, da naj bi Cia med letoma 2003 in 2006 uporabljala tajni zapor v Bukarešti za zaslišanja domnevnih pripadnikov teroristične mreže Al Kaida, med katerimi so bili tudi organizatorji napadov 11. septembra 2001 v ZDA. Nemški mediji so informacijo pridobili od nekdanjega sodelavca Cie v Bukarešti, ki je stavbo urada za tajne podatke prepoznal na fotografiji. Stavbo naj bi Cia poimenovala "Svetla luč".

Leta 2010 je v požaru v Santiagu v Čilu umrlo 83 zapornikov.

Leta 2010 so znanstveniki na univerzi v Teksasu, ki se ukvarjajo z zdravljenjem raka, ustvarili miši iz DNK-ja dveh "očetov".

Leta 2011 je bila univerza Virginia Tech, prizorišče pokola leta 2007, znova priča nasilju: eden od študentov je ustrelil varnostnika in nato še sebe.

Leta 2012 je Jakov Fak v Hochfilznu z izjemnim tekom v finišu zmagal na zasledovalni tekmi biatloncev.

Leta 2012 se je Silvio Berlusconi odločil, da bo - kljub obtožbi zaradi davčne utaje - še petič kandidiral za italijanskega premierja.

Leta 2013 se je v središču Kijeva zbralo 600.000 protestnikov, ki so od oblasti zahtevali, naj ne popusti pritiskom Rusije in naj se raje obrne proti Evropi. Izražali so svoje nasprotovanje predsedniku države Viktorju Janukoviču, ker je ta zavrnil podpis pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo, med drugim pa v središču mesta porušili kip nekdanjega sovjetskega voditelja Vladimirja Iljiča Lenina.

...
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj