Madžarski premier Orban je državo obdal z žičnato ograjo, zdaj pa poziva k premestitvi prosilcev za azil, ki so že v EU-ju, na otok zunaj Unije ali na sever Afrike. Foto: Reuters
Madžarski premier Orban je državo obdal z žičnato ograjo, zdaj pa poziva k premestitvi prosilcev za azil, ki so že v EU-ju, na otok zunaj Unije ali na sever Afrike. Foto: Reuters
Sebastian Kurz
Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je že junija predlagal, naj se prosilce za azil iz Unije premesti na otoke zunaj nje po vzoru Avstralije. Foto: EPA
Prebežniki
Evropska skrajna desnica pridobiva podporo na račun rasističnih izjav in predlogov glede prebežnikov. Foto: EPA

"Vse, ki so prispeli nezakonito, bi bilo treba zbrati in poslati stran. Ne v druge države EU-ja, ampak zunaj Unije," je Orban dejal za novičarski portal Origo. S tem je madžarski premier mislil na vse, ki še čakajo na rešitev njihovih prošenj za azil po prihodu v EU v zadnjem letu in pol. Do odločitve o njihovem statusu bi jih "morali imeti v velikih taboriščih zunaj EU-ja". "To bi bil lahko velik otok ali pa del obale v Severni Afriki," je dejal Orban.

Madžarska je bila prva država, ki je z žično ograjo zaprla svojo mejo in prepovedala vstop vsem prebežnikom, ki bi mejo prestopali nezakonito - s tem pa tudi beguncem, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Budimpešta zavrača tudi na evropski ravni dogovorjeno prerazporeditveno shemo, po kateri bi iz najbolj obremenjenih Italije in Grčije vsaka članica prevzela določeno kvoto beguncev. Madžarska vlada bo 2. oktobra glede tega vprašanja izvedla referendum.

Poslanec AfD-ja: Begunci so "nagnusni črvi"
Orban v EU-ju ni osamljen v izražanju ksenofobnih stališč. Na ta račun vse bolj raste podpora nemški skrajno desničarski stranki Alternativa za Nemčijo (AfD). Pred kratkim izvoljeni deželni poslanec v Berlinu Kay Nerstheimer je tako lani begunce označil za "nagnusne črve" in "parazite, ki se hranijo na račun Nemcev".

Dunaj že predlagal premestitev na otoke
Madžarski predlog o premestitvi prebežnikov na otoke sicer ni nov. Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je podoben pristop predlagal že junija. Kurz je dejal, da bi morala Evropska unija slediti primeru Avstralije, da bi prebežnike odvrnila od pogosto nevarne poti v Evropo.

Avstralija od leta 2013 izvaja azilno politiko, v okviru katere vojaške ladje prestrežejo plovila s prebežniki in jih napotijo v drugo smer, še preden dosežejo celino. Pošljejo jih bodisi nazaj na njihovo izhodiščno točko, ki je po navadi Indonezija, bodisi v centre za priseljence na tihomorskih otokih Papua Nova Gvineja in Nauru. Prosilci za azil pa se ne smejo naseliti v Avstraliji, niti če se izkaže, da gre za begunce.

Spomnimo, po vrsti škandaloznih razkritij glede ravnanja s prosilci za azil in begunci je Avstralija avgusta privolila, da zapre sporni center za pridržanje prosilcev za azil v Papui Novi Gvineji. Taborišče na otoku Manus so sicer odprli leta 2001, razmere v njem pa so organizacije za zaščito človekovih pravic opisovale kot brutalne.