Izhodišče serije
Izhodiščna točka za nastanek besedila je bilo zanimanje dramskih igralcev in tokrat tudi avtorjev Eve Stražar in Urbana Kuntariča za slovensko folkloro – predvsem pa začudenje nad nenavadnimi razsežnostmi njenih zgodb, o katerih se tako malo govori in tako malo ve.
Iskala sta nenavadne in nepoznane zgodbe, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih, kot na izčiščene, spretno zapisane pravljice. Našla sta jih v številnih knjigah slovenskih etnologov in etnografov (Matičetov, Kuret, Trdina, Šmitek, Kropej), pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke.
Čeprav so zgodbe povezane v smiselno celoto, s katero se želi ustvariti občutek, da ne gre za razpršene drobce, temveč za eno mitologijo, ki se po svoji kompleksnosti lahko primerja z bolj poznanimi, pa se zaradi razdrobljenosti, pomanjkljivosti, jezikovne nenavadnosti in pisanosti detajlov tako izbrana tema doživlja predvsem kot polje velike skrivnostnosti, kot polje za razkrivanje prikritega.

Izhodiščna točka za nastanek besedila Žetev in kletev je bilo zanimanje dramskih igralcev in tokrat tudi avtorjev Eve Stražar in Urbana Kuntariča za slovensko folkloro. Foto: Adrian Pregelj
Izhodiščna točka za nastanek besedila Žetev in kletev je bilo zanimanje dramskih igralcev in tokrat tudi avtorjev Eve Stražar in Urbana Kuntariča za slovensko folkloro. Foto: Adrian Pregelj

Prevod v zvočni jezik in radijska serija
Kolaž zgodb pod skupnim naslovom Žetev in kletev je leta 2019 nastala kot osnova za istoimensko magistrsko gledališko produkcijo na UL AGRFT. Režiser Klemen Markovčič se je po ogledu odločil, da produkcijo prenese tudi v zvočni jezik in to v igrano pripovedni obliki. Gre torej za raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na slovenskem bogato tradicijo.
Nastala je serija štirih pripovednih sklopov v obliki kratkih radijskih iger in svobodni interpretaciji ljudskega slovstva. Gre za nekakšen poskus iskanja stika z občutenjem okolja, kot so ga občutili naši predniki. Poskus obrazložitve, kaj poganja to, kar imenujemo slovenstvo, kakšne podobe so oblikovale notranje življenje ljudi, ki jih imenujemo Slovenci.
Serija torej le z govorjeno in peto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom in slavi slovo zime in prihod pomladi.

Serija bo na sporedu vse februarske sobote ob 22.40 v terminu kratke radijske igre na prvem programu Radia Slovenija.
1. del – Dajbog se zbudi in Kresnikove prigode, sobota, 6. februar 2021;
2. del – Stvarjenje sveta, sobota, 13. februar 2021;
3. del – Doba ljudi, sobota, 20. februar 2021;
4. del – Podzemlje in konec sveta, sobota, 27. februar 2021.