Na predobravnavnem naroku bi se morali zglasiti Lovšin, njegova hčerka Lucija in mati Marija, kjer naj bi pojasnjevali izvor premoženja, je poročala dopisnica TV Slovenija Eugenija Carl. A ker prisotnost na predobravnavnem naroku ni obvezna, so tja prišli le odvetniki. Lovšina sicer zastopa odvetnik Dejan Babič.

Odvetnika Lovšinove mame in hčerke sta na naroku predlagala izključitev javnosti, saj naj bi v preteklosti novinarji poročali o konkretnih zneskih in višinah domnevnega Lovšinovega protipravnega premoženja in poimenovali vse tri obtožene z imenom in priimkom. Po njunih besedah je pričakovati, da bodo mediji tudi v prihodnje poročali v enakem obsegu. Lovšinova mama pa ni ne javna oseba ne politik ali funkcionar, zato ima pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov, kamor sodijo tudi podatki o njenem premoženju, ki niso javno dostopni, je poudaril njen zastopnik.

V tem postopku se bodo namreč obravnavali podatki o prihodkih in transakcijah na njenih bančnih računih in vsebina poročila finančne preiskave, ki nosi oznako davčna tajnost, je nanizal. Obravnava takih podatkov pa po mnenju odvetnika pomeni poseg v zasebnost, zato si zasluži posebno varnost. Interes javnosti je drugotnega pomena in se mora umakniti pred varstvom ustavnih pravic Lovšinove mame, je prepričan.

Če sodišče ne bi ugodilo izključitvi javnosti, pa je odvetnik Lovšinove hčerke predlagal, da se javnost izključi iz tistih obravnav, na katerih se bodo omenjali ti podatki in izvajali dokazi. Lovšin sicer po besedah njegovega zagovornika nima pomislekov in ne nasprotuje prisotnosti novinarjev na obravnavah, bi pa tudi on izključil javnost, ko bo beseda tekla o računih in premoženju mame in hčerke.

Sodnica predlogu za izključitev javnosti ni ugodila, saj je Durs s poročila umaknil oznako tajnost. Se bo pa sproti odločala, ali bo ob obravnavi vloge Lovšinove mame in hčerke delno izključila javnost.

Podjetnik v Slovenijo prišel kar 191-krat, vsakič pa prinesel 10.000 evrov
Na vprašanje, ali bo Lovšin tokrat postregel s kakšno prepričljivejšo razlago, je njegov zagovornik Dejan Babič povedal, da bo Lovšin na glavni obravnavi vztrajal, da mu je skoraj dva milijona evrov čez mejo znosil bosanski podjetnik, in sicer zato, da bi s tem denarjem Lovšin kupil delnice Intereurope. Denar, trdi Lovšin, mu je prinašal v zneskih po 10 tisoč evrov, zato je prišel v Slovenijo kar 191-krat. Lovšin je delnice nato res kupil, vendar jih nikoli ni prepisal na skrivnostnega bosanskega podjetnika. Lovšin je v preiskavi predložil dogovor med njima, po katerem bi se znesek lahko tudi spremenil v kredit, ki bi ga Lovšin moral vrniti, vendar je pri tem zanimivo, da bosanski podjetnik od Lovšina očitno nič ne terja nazaj.

Tožilci bi jim vse pobrali
Lovšinovi bodo z začetkom glavne obravnave morali dokazovati izvor 1,88 milijona evrov premoženja. Tožilstvo je prepričano, da je več nepremičnin, ki so v lasti Andreja, Lucije in Marije Lovšin, premoženje nezakonitega izvora, in je že vložilo tožbo za njegov odvzem.

Gre za hotelski sobi in apartma v Portorožu, stanovanji v Ljubljani, poleg tega pa še hčerin avto, Lovšinove delnice Intereurope, vredne nekaj manj kot 50.000 evrov, in drugo Lovšinovo premoženje, vredno skoraj 900.000 evrov.

Lovšin brez denarja za odvetnika
Pristojna sodišča so nekatere nepremičnine že zavarovala. Za svoje nepremičnine je z vpisom zemljiškega dolga poskrbel tudi Lovšin, saj ga je vpisal na nepremičninah v Portorožu in Ljubljani.

Obravnava je bila sicer sklicana že za 15. maj, a je bila preklicana. Razlog je bila zagotovitev zagovornika. Lovšin je namreč zaprosil za brezplačno pravno pomoč, a mu je koprsko sodišče ni odobrilo. Pred tem so ga v tem postopku zastopali odvetniki iz odvetniške družbe Čeferin.

Ni plačal davkov
Davčna uprava je z izrednim davčnim nadzorom za obdobje od leta 2006 do leta 2010, ko je Lovšin vodil Intereuropo, odkrila 1,6 milijona evrov prihodkov, ki jih ni znal prepričljivo pojasniti. Pri tem bi moral plačati več kot 680.000 evrov davkov, česar pa v treh letih ni storil. Zato je državno pravobranilstvo pred kratkim zahtevalo izvršbo na njegovih nepremičninah, in sicer za 810.000 evrov, h glavnici pa so pripisali še obresti.

Tožba po zakonu o odvzemu nezakonito pridobljenega premoženja je povezana tudi z obtožbo, ki jo je koprsko tožilstvo proti Lovšinu vložilo lani. V njej mu očita kaznivo dejanje zlorabe položaja pri naložbi v logistični terminal Čehov.