Šiško je v priporu preživel celotno volilno kampanjo, ko se je kot predsednik zunajparlamentarne stranke Zedinjena Slovenija potegoval za vodenje mariborske občine. Foto: BoBo
Šiško je v priporu preživel celotno volilno kampanjo, ko se je kot predsednik zunajparlamentarne stranke Zedinjena Slovenija potegoval za vodenje mariborske občine. Foto: BoBo
Zoper Andreja Šiška vložena obtožnica

Šiško je v priporu od 12. septembra. V objavah zborovanj Štajerske varde je namreč po mnenju kriminalistov in zdaj tudi tožilstva razvidno, da je pozival k strmoglavljanju najvišjih predstavnikov države. Vodja mariborskega tožilstva Darko Simonič pričakuje, da bo zunajrazpravni senat mariborskega sodišča pripor spet podaljšal.

Po vložitvi obtožnice lahko zunajrazpravni senat pripor podaljšuje dve leti. Šišku tako ne preostane več veliko drugih možnosti, kot da počaka na pravnomočnost obtožnice in začetek sojenja, saj je na začetku novembra tudi vrhovno sodišče zavrnilo njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sklep o odreditvi pripora.

Vrhovno sodišče je sprejelo presojo nižjih sodišč, da je podan utemeljen sum, da je Šiško ustanovil paravojaško enoto in pozival k ustanovitvi še drugih vard po Sloveniji, ki bodo, ko bodo dozorele razmere, strmoglavile najvišje državne organe. Takšno obdolženčevo ravnanje naj bi bilo usmerjeno v ogrozitev obstoječe državne ureditve. Ob tem je vrhovno sodišče tudi presodilo, da je podan utemeljen sum, da naj bi z ustanovitvijo skupine obdolženi neposredno posegel v eno od temeljnih funkcij države, to je zagotavljanje varnosti, ki je v izključni pristojnosti države.

Po ugotovitvah vrhovnega sodišča zato celotno ravnanje obdolženega, od grožnje takratnemu predsedniku vlade Miru Cerarju januarja 2017 do ustanovitve Štajerske varde septembra 2018 ter pozivanje prebivalcev, naj se pridružijo vardi in z oboroženim uporom strmoglavijo najvišje državne organe, v tej fazi postopka zadošča za pravni očitek storitve kaznivega dejanja ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve.

Šiško in njegov odvetnik Viktor Osim sta sicer v zahtevi za varstvo zakonitosti navajala, da obdolženčevo ravnanje ne dosega zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja, saj po njunem mnenju Šiškovo ravnanje ni bilo usmerjeno v ogrozitev ustavne ureditve. A na vrhovnem sodišču niso pritrdili vrhovni državni tožilki Barbari Brezigar, ki je že septembra v zvezi z zahtevo za varstvo zakonitosti sodišču odgovorila, da je ta utemeljena, zaradi česar je treba pravnomočno odločitev o priporu razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje.

Zoper Andreja Šiška vložena obtožnica