Tone Krkovič, Ivan Črnkovič in Janez Janša imajo zdaj vnovič status obtoženih in ne več obsojenih. Ustavni sodniki so v zadevi Patria zaradi nezadostne konkretizacije ugotavili kršitev načela zakonitosti v kazenskem pravu, do drugih očitanih kršitev pa se zato niso opredeljevali. Izjema je pritožba Janeza Janše, kjer so ugotovili, da mu je bila zaradi ravnanja predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše kršena pravica do nepristranskega sojenja. Foto: BoBo
Tone Krkovič, Ivan Črnkovič in Janez Janša imajo zdaj vnovič status obtoženih in ne več obsojenih. Ustavni sodniki so v zadevi Patria zaradi nezadostne konkretizacije ugotavili kršitev načela zakonitosti v kazenskem pravu, do drugih očitanih kršitev pa se zato niso opredeljevali. Izjema je pritožba Janeza Janše, kjer so ugotovili, da mu je bila zaradi ravnanja predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše kršena pravica do nepristranskega sojenja. Foto: BoBo

Ob odločitvi ustavnega sodišča se je pojavilo vprašanje, ali bo zadeva sploh dočakala končni razplet, saj naj bi zastarala avgusta letos. Nekateri so sicer opozorili, da bi lahko obveljale tudi določbe zadnje različice kazenskega zakonika, po katerih zadeva zastara čez dve leti. A pravniki, ki so se do zdaj o tem javno izrekli, zagovarjajo letošnje zastaranje.

Janez Janša, Dob
Zaradi razveljavljene pritožbe sta Tone Krkovič in Ivan Črnkovič že zapustila zapor na Dobu, Janez Janša pa bo ostal na prostosti. Foto: BoBo

Vrhovno sodišče se glede odločitve ustavnega sodišča o zadevi Patria danes še ne bo izreklo, saj mora odločbe oziroma njihovo argumentacijo najprej podrobneje preučiti, so sporočili s sodišča. Ob tem so napovedali, da se bodo v zvezi s tem odzvali v prihodnjih dneh. Tudi z ljubljanskega okrajnega sodišča so sporočili, da je danes za kakršenkoli odziv še prezgodaj, saj je treba omenjene odločbe najprej preučiti.

Franci Matoz
Odvetnik Janeza Janše Franci Matoz je v odzivu na odločitev ustavnega sodišča izrazil pričakovanje, da bo sodnik, ki bo ponovno odločal o zadevi, opravil preizkus obtožnega akta, kot mu to po navedbah Matoza nalaga tudi ustavno sodišče. Sodnik lahko to stori v enem mesecu, pravi Matoz in ocenjuje, da bi ga sodnik moral zavreči. Foto: BoBo

Mnenje večine ustavnih sodnikov je bilo, da nimajo pooblastila o vsebini obtožnega akta. Zato niso šli v oprostitev, temveč so bili mnenja, da mora to storiti sodišče pred začetkom kazenskega postopka.

zagovornik Janeza Janše Franci Matoz

Soglasna odločitev ustavnega sodišča, ki v zadevi Patria razveljavlja odločitve treh instanc rednih sodišč, je s pravnega vidika jasno začrtala smer nadaljnjega postopanja v tej zadevi. Ne moremo pa si zatiskati oči, da odpira tudi širša vprašanja zaupanja v institucije pravne države. Prepričan sem, da je za stabilnost pravnega in družbenega okolja v interesu vseh udeležencev tega postopka, da zadeva vendarle dobi tudi vsebinski epilog v obliki oprostilne ali obsodilne sodbe. Iz tega razloga je – nenazadnje gre za postopek, ki traja že vrsto let - povsem upravičeno in utemeljeno pričakovanje, da bodo vsi delovali v tej smeri, brez nepotrebnega odlašanja. Še posebej, ker gre za očitke politične in gospodarske korupcije, kjer je na tnalu zaupanje slehernega državljana v institucije pravne države.

pravosodni minister Goran Klemenčič
Patria: pravnika Jaklič in Bošnjak v Odmevih
Patria: Nov začetek?
Vprašanje zastaranja Patrie še ni rešeno
Studio ob 17h: Patria je "padla"
Sodbe v zadevi Patria razveljavljene

Ustavno sodišče je sporočilo, da je razveljavilo obsodilne sodbe predsednika SDS-a Janeza Janše, upokojenega brigadirja Toneta Krkoviča in prokurista Rotisa Ivana Črnkoviča v zadevi Patria. Ustavno sodišče je med drugim odločilo, da se zadeve dodelijo drugemu sodniku okrajnega sodišča v Ljubljani v novo odločanje. Ustavni sodniki so soglasno sprejeli odločitev, pritrdilni ločeni mnenji pa sta podala sodnica Jadranka Sovdat, ki se ji je pridružil Miroslav Mozetič, ter Mitja Deisinger. Sodnik Jan Zobec je bil pri odločanju izločen.


Obljuba nagrade je konkretno dejanje
Ustavno sodišče je v odločbah med drugim poudarilo, da sta sprejem (obljube nagrade) oziroma obljuba (nagrade) samostojna znaka kaznivih dejanj, na obstoj katerih ni dopustno avtomatično sklepati iz obstoja drugih znakov kaznivega dejanja. Gre za objektivna znaka kaznivega dejanja, ki pomenita izvršitveno dejanje in ju je mogoče konkretizirati samo z ravnanjem storilca, ki mora biti v zunanjem svetu zaznavno.

Komunikacijski način, tj. način sprejema oziroma dajanja obljube, pa ni zakonski znak kaznivega dejanja, zato je vseeno, na kakšen način je bila obljuba nagrade "dana" ali "sprejeta". Ne glede na to pa mora sodišče v opisu kaznivega dejanja tudi opredeliti, katera so tista v zunanjem svetu zaznavna ravnanja storilca, s katerimi se sprejem oziroma dajanje obljube nagrade izvršuje.


US: Masleša bi moral biti izločen
Pri Janši so ustavni sodniki ugotovili tudi kršitev pravice do nepristranskega sojenja, saj je pri sojenju na vrhovnem sodišču sodeloval tudi predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, ki je v javnem govoru, v katerem se je odzval na napade na sodstvo, kritiziral tudi ravnanje pritožnika.

Ustavno sodišče je tako poudarilo, da ne gre oporekati možnosti predsednika vrhovnega sodišča, da se kot najvišji predstavnik sodne veje oblasti in vseh sodnikov oglasi v primerih, ko meni, da je treba sodstvo zaščititi pred napadi nanj. "Vendar če se pri tem kritično odzove na izjave konkretnega obsojenca, to lahko kasneje pri sojenju vzbudi dvom o videzu njegove nepristranskosti, če sodeluje pri odločanju o njegovem pravnem sredstvu zoper pravnomočno sodbo. Tu ne gre za vprašanje morebitne subjektivne nepristranskosti predsednika Vrhovnega sodišča, temveč za ohranjanje videza nepristranskosti sodišča zaradi utrjevanja zaupanja javnosti v nepristranskost sojenja v posamezni zadevi. Kljub temu, da je navedena okoliščina vzbudila dvom o videzu nepristranskosti sodnega odločanja Vrhovnega sodišča, pri katerem bi sodeloval predsednik Vrhovnega sodišča, občna seja Vrhovnega sodišča ni sprejela njegove izločitve."

Zapornika že izpuščena
Zaradi razveljavljene sodbe sta Krkovič in Črnkovič ob 15.40 že zapustila zapor na Dobu, Janša pa bo lahko ostal na prostosti. Omenjena trojica ima zdaj vnovič status obtoženih in ne več obsojenih. Ustavni sodniki morajo odločiti tudi o ustavnosti prenehanja poslanskega mandata Janši, kar pa naj bi po nekaterih napovedih naredili zelo kmalu po odločitvi o pritožbah.

Črnkovič: Šest let mučenja
Z odločitvijo ustavnega sodišča v zadevi Patria je Črnkovič zadovoljen - še posebej zato, ker odločitev zanj pomeni, da bo lahko zapustil zapor na Dobu. "To je prva osvoboditev," je dejal za STA in dodal, da bo lahko vse vtise strnil šele, ko se bo umiril.

Kot je dejal, si je v zadnjih letih želel le poštene obravnave, ki pa je ni dobil. "Šest let je bilo mučenja in nepoštenega obravnavanja od sodišč, tožilcev in novinarjev. In danes se je resnica končno pokazala, zato bo številne danes sram," je dejal.

"Zavedajte se, da ste novinarji sokrivi takim odločitvam sodišč, ker vi ustvarjate mnenje in ste mi storili ogromno škode. Danes ste, z odločbo ustavnega sodišča, dobili tudi dokaz," je dodal za Radio Slovenija.

Krkovičev odvetnik že napoveduje odškodninski zahtevek
Na razsodbo ustavnega sodišča se je že odzval Krkovičev odvetnik Jože Hribernik, ki ocenjuje, da je ustavno sodišče v razveljavitvi sodbe v zadevi Patria v veliki meri sprejelo njihovo argumentacijo in ugotovilo kršitve ustave na vseh treh rednih sodiščih.

Glede zastaranja zadeve je Hribernik prepričan, da zastara avgusta, kar po njegovih besedah v pritrdilnem ločenem mnenju ugotavlja tudi ustavni sodnik Deisinger. Po Hribernikovih navedbah je Deisinger zapisal, da sodišče v ponovljenem sojenju ne more uporabiti določb o zastaranju po novem kazenskem zakoniku, saj kazenski postopek teče za kazniva dejanja, ki so pravno opredeljena po starem kazenskem zakoniku. Hribernik sicer meni, da bi sodišče do avgusta lahko sprejelo novo sodbo, če bi se skoncentriralo na bistvo, sam bi si takšno sodbo tudi želel.

Če bo zadeva zastarala ali bo sprejeta oprostilna sodba, pa že zdaj napoveduje vložitev zahteve za odškodnino. Zahtevali bodo tudi vračilo plačane kazni v znesku 37.000 evrov in povrnitev drugih stroškov.

Ferlinc: Izognili so se vprašanju, ali je korupcija bila ali ne
Tožilec v zadevi Patria Andrej Ferlinc pa odločbo ustavnega sodišča vidi kot spopad različnih stališč o isti stvari, kjer na koncu prevladajo stališča tistega, ki ima to moč, da končno odloči.

"Čeprav se je z odločitvijo ustavnega sodišča uspelo izogniti vprašanju, ali je korupcija bila ali ne. Prav to pa je bil po oceni tožilstva ves čas tudi namen obrambe skozi celoten postopek," ostro dodaja.

Matoz: Tu ni naključij. Šlo je za sojenje politiku.
"Nihče ne sme biti v kazenskem postopku, če kaznivo dejanje ni konkretizirano," pa poudaril Janšev zagovornik Franci Matoz. Pojasnil je, da je naloga prvostopenjskega sodišča, da obtožni akt preizkusi, po mnenju US-ja pa je to sodišče ta preizkus opravilo pomanjkljivo. Enako je ignoriralo pritožbeno sodišče, vrhovno sodišče pa je v pristranskosti šlo celo dlje in z obširno razlago poskušalo zamegliti dejstvo, da kaznivega dejanja ni bilo opisanega, je zatrdil.

"Tu ni naključij. Šlo je za sojenje politiku," je opozoril. "Če je šlo res samo za zmote, potem naj tisti, ki so jih počeli, zaradi nesposobnosti zapustijo položaje. Če pa niso nesposobni, potem je šlo za političen proces," dodaja.

Matoz je še prepričan, da so ustavni sodniki so "veliko povedali" o sodnici Klajnškovi, ki ni zavrgla nepopolnega obtožnega akta in tudi o tožilki, poleg tega pa so tudi potrdili, da je obča seja vrhovnega sodišča kršila 23. člen ustave, ko iz sojenja ni izločila predsednika vrhovnega sodišča Masleše.

Kdaj bo primer zastaral?
Pravniki so v svojih komentarjih precej zadržani, za zdaj se odzivajo redki. Kakšno sporočilo soglasna odločitev ustavnih sodnikov pošilja sodstvu? Kot meni Jurij Toplak, predvsem sporoča, naj ves čas pazi tudi na ustavne pravice: "Vsaka odločitev ustavnega sodišča je zaušnica sodstvu, saj pomeni, da sodniki na rednih sodiščih niso bili sposobni pravilno razumeti ustave in prepoznati kršitev ustave," poroča Radio Slovenija.

Odločitev ustavnega sodišča med drugim odpira vprašanje, kdaj bo primer zastaral. Rajko Pirnat za Radio Slovenija navaja določbo kazenskega zakonika: "In sicer, da kadar je bila pravnomočna sodba razveljavljena na podlagi izrednega pravnega sredstva, je zastaralni rok v novem sojenju dve leti od razveljavitve pravnomočne sodbe. To praktično pomeni, da zastaralni rok ne teče po tistem splošnem pravilu od storitve domnevnega kaznivega dejanja, ampak od razveljavitve pravnomočne sodbe. To je v bistvu od danes."

Za STA pa je dodal, da je z razveljavitvijo obsodilne sodbe v zadevi Patria odpadel tudi razlog za odvzem poslanskega mandata prvaku SDS-a Janezu Janši.

Matoz: Zadeva nikakor ne zastara letos
Ustavno sodišče je dalo jasno napotilo za nov postopek - okrajni sodnik mora opraviti ponovni preizkus obtožnega akta, pa pojasnjuje Matoz. "Okrajni sodnik bo, če bo sledil odločbi US-ja, lahko obtožni predlog le umaknil. A od Ferlinca tega žal ne pričakujem," je dodal.

"Zadeva nikakor ne zastara letos. V času po pravnomočni obsodbi do razveljavitve zastaranje namreč ne teče. Ugibanje, ali gre za novi ali stari kazenski zakonik, so napačna, saj se je ustavno sodišče o tem že dolgo tega izrekli", je prepričan Matoz.
Odvetnik je spomnil na ugotovitev ustavnih sodnikov da ne v obtožnem aktu ne v sodbi ni bilo opisano, kako naj bi Janša sprejel obljubo nagrade, kot tudi, da mu je bila kršena ustavna pravica, da nihče ne more biti obsojen za kaznivo dejanje, ki ga zakon ni opredelil kot takega. Jasno je bila kršena tudi ustavna pravica do nepristranskega sojenja, pravi Matoz.
Kritičen je tudi do tožilca, ki po njegovem takšnega obtožnega akta ne bi smel vložiti. Da je bil obtožni akt sestavljen pomanjkljivo, so po besedah Matoza ugotovili tudi ustavni sodniki. Slednji so ugotovili tudi, da je sodišče preizkus obtožnega akta opravilo pomanjkljivo, je dejal.

Odločitev ustavnega sodišča je po oceni odvetnika pokazala, da je šlo v zdaj že razveljavljeni sodbi v zadevi Patria za sramoten in političen proces ter načrten obračun z Janšo. "Naključij namreč ni in vanje ne verjamem, posebej ne v primeru, ko se sodi politiku," je dejal.

Če ne bi šlo za političen proces, potem bi lahko po besedah Matoza obstajala le še možnost, da je šlo za sodno zmoto: "Ampak potem naj vsi, ki so v tej zadevi odločali, zapustijo sodstvo, saj očitno niso sposobni opraviti svojega dela pošteno in korektno."

PROGRAMSKA SPREMEMBA NA RTV SLOVENIJA
V zadevi Patria še en obrat in vrnitev postopka na začetek. Dve leti po tem, ko je ljubljansko okrajno sodišče odločilo, da so Janez Janša, Ivan Črnkovič in Tone Krkovič krivi "kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril, za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih osemkolesnih oklepnikov", je ustavno sodišče obsodilne sodbe razveljavilo in vrnilo na prvo stopnjo v ponovno odločanje. Kaj pomeni takšna ustavna odločitev, kaj je vzrok zanjo in kako se bo zadeva Patria razpletla? V Tarči z voditeljem Boštjanom Anžinom.

Ob odločitvi ustavnega sodišča se je pojavilo vprašanje, ali bo zadeva sploh dočakala končni razplet, saj naj bi zastarala avgusta letos. Nekateri so sicer opozorili, da bi lahko obveljale tudi določbe zadnje različice kazenskega zakonika, po katerih zadeva zastara čez dve leti. A pravniki, ki so se do zdaj o tem javno izrekli, zagovarjajo letošnje zastaranje.

Vrhovno sodišče se glede odločitve ustavnega sodišča o zadevi Patria danes še ne bo izreklo, saj mora odločbe oziroma njihovo argumentacijo najprej podrobneje preučiti, so sporočili s sodišča. Ob tem so napovedali, da se bodo v zvezi s tem odzvali v prihodnjih dneh. Tudi z ljubljanskega okrajnega sodišča so sporočili, da je danes za kakršenkoli odziv še prezgodaj, saj je treba omenjene odločbe najprej preučiti.

Mnenje večine ustavnih sodnikov je bilo, da nimajo pooblastila o vsebini obtožnega akta. Zato niso šli v oprostitev, temveč so bili mnenja, da mora to storiti sodišče pred začetkom kazenskega postopka.

zagovornik Janeza Janše Franci Matoz

Soglasna odločitev ustavnega sodišča, ki v zadevi Patria razveljavlja odločitve treh instanc rednih sodišč, je s pravnega vidika jasno začrtala smer nadaljnjega postopanja v tej zadevi. Ne moremo pa si zatiskati oči, da odpira tudi širša vprašanja zaupanja v institucije pravne države. Prepričan sem, da je za stabilnost pravnega in družbenega okolja v interesu vseh udeležencev tega postopka, da zadeva vendarle dobi tudi vsebinski epilog v obliki oprostilne ali obsodilne sodbe. Iz tega razloga je – nenazadnje gre za postopek, ki traja že vrsto let - povsem upravičeno in utemeljeno pričakovanje, da bodo vsi delovali v tej smeri, brez nepotrebnega odlašanja. Še posebej, ker gre za očitke politične in gospodarske korupcije, kjer je na tnalu zaupanje slehernega državljana v institucije pravne države.

pravosodni minister Goran Klemenčič
Patria: pravnika Jaklič in Bošnjak v Odmevih
Patria: Nov začetek?
Vprašanje zastaranja Patrie še ni rešeno
Studio ob 17h: Patria je "padla"
Sodbe v zadevi Patria razveljavljene