Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock

Koprsko okrožno sodišče je po poročanju medijev sredi februarja nekdanjega avtomobilističnega novinarja Martina Česnja zaradi njegovih zapisov na družbenem omrežju Twitter oziroma širjenja nestrpnosti proti tujcem obsodilo na šestmesečno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let po 297. členu kazenskega zakonika. Sodba sicer še ni pravnomočna.

Šlo naj bi za tri zapise na Twitterju iz leta 2016 "Kaj je zdaj? Bomo drhal spet spuščali čez našo južno (schengensko) mejo in ali bomo končno ustrelili vsakogar, ki bi jo nezakonito prestopil?"; "To niso ljudje, ampak poživalska drhal, zato jih je potrebno pobiti, da bomo preživeli mi in naši potomci." in "V morje naj jih zmečejo."

Sporne zapise je tožilstvu posredoval portal Spletno oko, "točka za prijavo posnetkov spolnih zlorab otrok in sovražnega govora na internetu". Na prijavni točki Spletno oko poudarjajo, da nimajo nobenih pristojnosti za brisanje vsebin, ki jih objavljajo uporabniki na družbenih omrežjih, niti za blokiranje ali začasno onemogočanje uporabniških profilov. V primerih, ko od spletnih uporabnikov prejmejo prijavo, ki je ocenjena za nezakonito, jo posredujejo tudi družbenemu omrežju, policiji ter ponudnikom internetnih storitev.

"Vsebina sodbe nam ni poznana, zato nismo seznanjeni z informacijo, na katere konkretne sovražne izjave omenjenega uporabnika interneta se nanaša. Lahko pa potrdimo, da smo v zvezi z objavami Martina Česnja na družbenih omrežjih prejeli več prijav domnevnega sovražnega govora in v prijavah prepoznali zadostne znake kršitve 297. člena KZ-1 za predajo primera policiji. Predvidevamo, da je policija nato v sodelovanju s tožilstvom pripravila kazensko ovadbo. Spletno oko posreduje prijave domnevnega sovražnega govora policiji, in sicer tiste prijave, za katere oceni, da so domnevno nezakonite po 297. členu Kazenskega zakonika (javno spodbujanje ali razpihovanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti)," je za MMC pojasnila Urša Valentič, koordinatorica projekta Spletno oko.

Sovražni govor na spletu

Precedenčna razsodba vrhovnega sodišča

Sodba koprskega sodišča sicer ni prva zaradi širjenja nestrpnosti po družbenih omrežjih oz. na podlagi 297. člena kazenskega zakonika. Po podatkih portala Spletno oko je bila prelomna sodba vrhovnega sodišča iz julija 2019, ki je v primeru sovražnega govora proti Romom (komentar pod prispevkom na spletni strani Radia Krka februarja 2011) odločilo, da gre pri javnem spodbujanju sovraštva, nasilja ali nestrpnosti za kaznivo dejanje tako v primerih, ki lahko ogrozijo javni red in mir, kot tudi v primerih groženj, zmerjanja in žalitev.

Lani aprila pa je sodišče v Črnomlju na pogojno kazen obsodilo spletno komentatorko, ki je prav tako pozivala k pobojem prebežnikov. Vendar tudi tu, kot v primeru Česnja, sodba še ni pravnomočna.

Število prijav narašča

V prihodnosti se tako morda obeta se več obsodilnih sodb zaradi širjenja sovraštva, nestrpnosti ali groženj po spletu oz. na družbenih omrežjih. Spletno oko statistike prijav in kasnejših kazenskih ovadb za lani še nima, ker je letno poročilo prijavne točke še v procesu priprave.

V letu 2019 so policiji posredovali 90 prijav domnevnega sovražnega govora, iz tega je sledilo 21 kazenskih ovadb. "Velika večina prijav, ki jih posredujemo policiji, se nanaša na pozivanje k pobojem, umorom oziroma nasilju," pravi Valentičeva in dodaja, da pri prijavah ne gre zgolj za družbena omrežja, ampak tudi za novičarske portale in sekcije komentarjev pod njimi.

V letu 2019 se je, kot ugotavljajo na točki Spletno oko, povečalo število primerov s prepoznanimi elementi sovražnega govora, k čemur so največ prispevali primeri na družbenih omrežjih. Foto: Spletno oko
V letu 2019 se je, kot ugotavljajo na točki Spletno oko, povečalo število primerov s prepoznanimi elementi sovražnega govora, k čemur so največ prispevali primeri na družbenih omrežjih. Foto: Spletno oko

Sovražni govor spodbujajo tudi teorije zarote

Kako je na širjenje nestrpnosti po Sloveniji vplivala epidemija covida-19, ki je zaradi ukrepov proti širjenju novega koronavirusa prebivalstvo še dodatno prikovala v virtualni svet?

"Posamezne prijave so se nanašale na sovražni govor, vsebinsko povezan s koronavirusno boleznijo in njenimi domnevnimi prenašalci (najpogosteje so bili v komentarjih to migranti oziroma prebežniki). Tudi sicer se je, na splošno, število prijav sovražnega govora, ki smo jih prejeli v letu 2020, bistveno povečalo (dokončne številke bomo objavili v letnem poročilu predvidoma marca), vendar pa tega povečanja ne moremo v celoti pripisati situaciji z novim koronavirusom, saj je deloma lahko posledica obnovljenega sodelovanja s slovenskimi novičarskimi portali in ponovne implementacije gumba za neposredno prijavo sovražnega govora, tudi na portalu MMC," lansko situacijo opisuje Valentičeva.

Ob tem poudarja, da tudi teorije zarote, ki se obsežneje pojavljajo tudi v povezavi s covidom-19, pogosteje poganjajo sovražni govor, zato je, kot pravi, porast deloma mogoče pripisati tudi tem pojavom.

"V Sloveniji prek spleta, zlasti prek družbenih omrežij, kroži kar nekaj teorij zarote, mitov in polresnic, pa tudi sovražnih trendov, povezanih s covidom-19. Ena od njih je, kot že omenjeno, ideja, da so prebežniki odgovorni za širjenje virusa, obravnavani so kot zdravstvena grožnja, ki naj bi se nekontrolirano širila, najekstremnejši komentatorji pozivajo k nasilju nad prebežniki ali celo k pobojem. Ta teorija gradi pravzaprav na nekaterih sovražnih teorijah v povezavi z migranti, ki so se širile že pred pandemijo. Problematično je, da se take vsebine širijo ne zgolj v posameznih komentarjih, pač pa jih širijo tudi določeni mediji," opozarja koordinatorica projekta Spletno oko.

"Ena od teorij zarote, ki se je pojavljala in širila na družbenih omrežjih, je tudi ta, da so oblasti zaprle državne meje zato, da bi lahko brez odpora v državo tihotapili prebežnike. Ta ideja se prekriva s teorijo zarote o “Veliki zamenjavi” (“The Great Replacement”), po kateri naj bi bile zapore občinskih in državnih meja, omejitve gibanja in karantena del večjega načrta, v katerem naj bi nevladne organizacije in pripadniki levih političnih opcij želeli v državo brez odpora naseliti prebežnike," še dodaja.

Kako odzivna so pri prijavi sovražnega govora družbena omrežja?

"O odzivnosti družbenih omrežij lahko sklepamo na podlagi izvedenih monitoring projektov, v katerih je Spletno oko sodelovalo v preteklih letih. Če na kratko povzamemo, na podlagi vse širše pojavnosti sovražnega govora na spletu so maja 2016 Evropska komisija in podjetja Facebook, Twitter, YouTube in Microsoft podpisali Kodeks ravnanja EU za zoperstavljanje nezakonitemu sovražnemu govoru na internetu (pozneje so pristopili še Instagram, Google+, Dailymotion, Snapchat in Webedia). Z njim so se IT podjetja prostovoljno zavezala k odstranjevanju sovražnega govora s svojih strežnikov. Vlada Republike Slovenije je v poročilu Svetu Evrope izrazila močno podporo dogovoru in poudarila, da verjame, da gre za ustrezen pristop k naslavljanju problematike sovražnega govora ob hkratni zadostni zaščiti pravice do svobode govora. V zadnjem, petem monitoring projektu je bilo ugotovljeno, da so družbena omrežja 90 % prijavljenih vsebin pregledala v 24 urah in 71 % vsebin odstranila."