Družbe iz skupine Pivovarna Laško so finančna sredstva posojale Centru Naložbe in Infondu Holdingu. Foto: BoBo
Družbe iz skupine Pivovarna Laško so finančna sredstva posojale Centru Naložbe in Infondu Holdingu. Foto: BoBo

Zvonko Murgelj je sodišču razložil, da je ob začasnem prevzemu vodenja Radenske Bošku Šrotu dejal, da se sam ne bo ukvarjal s finančnimi zadevami, zato je nadzorni svet kot prokuristko družbe imenoval Mojco Međedović. Po njegovem mnenju je bila Radenska v času, ko jo je vodil, vseskozi relativno dobro likvidna družba.

Povedal je tudi, da sam neposrednih navodil za plasiranje denarja iz družb iz skupine Pivovarna Laško Centru Naložbe in Infondu Holdingu, ni dobival. "Meni je bilo to rečeno samo enkrat, ko je prokuristka že odstopila," je dejal. Poudaril je, da sicer kljub temu ni želel nakazati štirih milijonov evrov na Center Naložbe, zato tega tudi ni storil. Na vprašanje, ali so njegovi odločitvi sledile kakršne koli sankcije, je dejal, da se to ni zgodilo.

"Ker Radenska v tem primeru ni hotela nakazati denarja, so mi predstavili predlog, naj Radenska kupi delnice Rudnika Velenje v vrednosti štirih milijonov evrov, kar je družba pozneje tudi storila," je povedal Murgelj in pojasnil, da se mu je nakup teh delnic zdel dobra naložba, saj jih je Radenska dobila po dobri ceni.

Posojila niso bila povsem v neskladju z zakonom
Zunanja pravna svetovalka Nina Plavšak naj bi mu sicer dejala, da takšno financiranje lastnih delnic "ni čisto v neskladju z zakonom". Vedel je, da Radenska daje posojila družbam na vrhu skupine, vendar pa se je vzdržal komentiranja, saj naj to ne bi bila njegova zadeva.

Tožilec Jože Kozina pa je opozoril, da priče ne ločijo financiranja delnic Pivovarne Laško in nakupovanja delnic pivovarne, ki je potekalo istočasno, o katerem naj bi govoril Murgelj.

Tomaž Blagotinšek, Murgljev predhodnik na čelu Radenske, pa je v zaslišanju pojasnil, da se je za odstop z mesta predsednika uprave Radenske odločil na podlagi informacij, da bi šlo s posojili Centru Naložbe in Infondu Holdingu za financiranje lastnih delnic.

"Vsebinsko mi je bila zadeva tako sporna, še posebej zato, ker sem se ukvarjal z osnovno dejavnost, kjer smo gledali, da bomo denar naložili v razvoj dejavnosti," je povedal.

Šrotov propadli menedžerski prevzem
Šrot je kot prvi mož Pivovarne Laško in predsednik nadzornih svetov Pivovarne Union ter Radenske v letih 2008 in 2009 izpeljal menedžerski prevzem Pivovarne Laško. Pozneje so družbe znotraj skupine, domnevno po njegovih navodilih, sklepale posojilne pogodbe s Šrotom povezanima družbama Infondom Holdingom in Centrom Naložbe, vendar posojila nikoli niso bila poplačana v celoti.

Vsa tekoča denarna sredstva, ki so jih imele družbe na razpolago, so se morala prenašati na Infond Holding in Center Naložbe, ki jih je skoraj v celoti porabil za financiranje nakupa delnic Pivovarne Laško, Šrotu v obtožnici očita tožilec Jože Kozina.

Končna posledica te finančne operacije, ki je potekala od 7. novembra 2008 do 30. junija 2009, je bilo več kot 110 milijonov evrov posojil Infondu Holdingu, ki pa v večini nikoli niso bila vrnjena.