Prvoobtoženemu Tomažu Ročniku je specializirano državno tožilstvo v tej zadevi pripisalo kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, Milani Lah in Petru Lobniku pa pomoč pri tem.

Kot izhaja iz obtožnice, je Ročnik decembra 2008 zlorabil položaj direktorja v družbah Toming Consulting in Millcom Skupina, s tem ko sta morali ti kupiti od Probanke delnice Nove KBM po ceni 36 evrov za delnico, čeprav naj bi vedel, da je takrat borzna cena znašala 11 evrov za delnico. S tem je Probanki po navedbah tožilstva pridobil veliko premoženjsko korist v višini nekaj več kot 3,1 milijona evrov.

Sodnik Boštjan Polegek je v izreku sodbe med drugim poudaril, da je Ročnik sam povedal, da njegovi družbi nista imeli interesa za nakup omenjenih delnic, torej je bil izključni interes za ta posel na strani Probanke.

Trditvam obrambe, da so se partnerji dogovarjali o tem že spomladi 2008, ni verjel, saj se po njegovih ocenah ustni dogovori pri takšnih poslih ne sklepajo. Prav tako ni sprejel zagovora obtoženih, da so pričakovali rast vrednosti delnic Nove NKBM, saj se je konec leta 2008 že čutila finančna in gospodarska kriza. Da je banka obljubila naknadni ponovni odkup delnic, pa je po besedah sodnika še en dokaz, da je bil posel namenjen le prikazu boljših finančnih rezultatov banke.

Za kasnejši ponovni nakup delnic Nove KBM s strani Probanke ni bilo podpisane nobene zaveze, zato je Ročnik po ocenah sodišča očitno zavestno ravnal v škodo svojih družb. Ob takem ravnanju po besedah Polegka ni mogoče govoriti o standardih proste podjetniške presoje, na kar se je v današnjih zaključnih besedah sklicevala obramba. Ravnanje je bilo namreč nezakonito, med drugim z za nazaj podpisanimi pogodbami, dejstvo pa je tudi, da je banka izplačala Ročnikovim družbam za 300.000 evrov več posojila od potrebnega za nakup delnic Nove KBM, je povedal sodnik.

Spomnil je, da je bil Ročnik dolgoletni komitent Probanke in je bil z nekaterimi vodilnimi v tej banki tudi osebno povezan. Obtoženi je sicer zatrjeval, da pri tem ni bilo nič nezakonitega, ampak je šlo za običajen dogovor, s katerim je želel le pomagati banki, s katero je že vrsto let sodeloval, a jim je načrte prekrižala kriza, zaradi katere je vrednost delnic padla.

Specializirani državni tožilec Luka Moljk je za Ročnika predlagal dve leti zapora, medtem ko je zagrožena kazen za očitano kaznivo dejanje do osem let zapora. Med drugim je upošteval dejstvo, da je od spornih dogodkov že 14 let in da Ročnik protipravne premoženjske koristi po za zdaj znanih podatkih ni pridobil sebi osebno.

Za nekdanjo članico uprave Probanke Milano Lah je tožilec predlagal eno leto in sedem mesecev zapora, za enega od nekdanjih direktorjev te banke Petra Lobnika pa eno leto in tri mesece zapora. A je sodnik Polegek menil, da je odgovornost vseh treh obtoženih pri spornem dejanju enakovredna, zato jim je dosodil enako kazen.

Tako Milana Lah kot Peter Lobnik sta bila po ocenah sodnika zainteresirana za izkazane boljše poslovne izide banke in sta se zavedala spornosti ravnanja, čeprav sama trdita, da sta ravnala v okviru svojih takratnih pristojnosti.

Milana Lah je danes še pred zaključkom dokaznega postopka dopolnila svoj zagovor iz maja lani. Ponovno je poudarila, da se v tem in ostalih sodnih postopkih, ki še tečejo zoper njo, počuti "milo rečeno izigrano". "Nihče od uprave Probanke se ni nikoli okoristil na nikogaršnji račun, ampak smo vedno delovali transparentno v dobro banke in stali ob strani našim komitentom," je dejala.

Pojasnila je, da so Banki Slovenije mesečno poročali o vseh poslih, redno so bili pod drobnogledom revizorjev. "Vse nadzorne institucije bi morebitne anomalije prepoznale že v realnem času. A nobena ni imela pripomb," je dejala.

Po njenih besedah so vsi verjeli, da bo padec vrednosti delnic Nove KBM kratkoročen, in nihče na svetu ni pričakoval takšne krize. Dodala je, da so ustni dogovori običajna praksa, enako tudi kratka ročnost bančnih posojil, ki se potem podaljšujejo. Poudarila je, da je naloga uprave banke skrb za čim boljše upravljanje s kapitalom, kar so tudi počeli.

"Moja kazen traja že devet let za napačno presojo prihodnosti slovenskega bančnega sistema... Če so se Nobelovi nagrajenci ekonomske stroke zgolj opravičili angleški kraljici za svoj spregled prihoda ekonomske in finančne krize, je meni že naložena kazen, da zadnjih devet let hodim po sodiščih in nimam možnosti zaposlitve," je dejala.

V drugem postopku je bila skupaj z nekdanjo direktorico Probanke Romano Pajenk pred tremi leti že obsojena za poslovno goljufijo na leto in 11 mesecev pogojne zaporne kazni, a jima zaradi uspešne pritožbe na višje sodišče zdaj na mariborskem okrožnem sodišču sodijo znova.
Ročnik pa je bil lani z nekdanjo direktorico Klasja Dragico Veršič v ponovljenem sojenju na celjskem sodišču zaradi zlorabe položaja obsojen na dve leti zapora. Sodba še ni pravnomočna.