Velik del bančne luknje so povzročili tudi nakupi nepremičnin in financiranje projektov, velikokrat brez ustrezne dokumentacije in zavarovanj. Foto: Reuters
Velik del bančne luknje so povzročili tudi nakupi nepremičnin in financiranje projektov, velikokrat brez ustrezne dokumentacije in zavarovanj. Foto: Reuters
Probanka je imela najbolj prefinjeno upravljavsko-lastniško-nadzorniško omrežje, v katerem so o kreditih odločali in jih nadzirali eni in isti ljudje na pomembnih položajih. Foto: BoBo

Podrobnejša preiskava namreč pokaže, da so velik del dolgov povzročili tudi nakupi nepremičnin in financiranje številnih projektov, ki so jih posamezne banke financirale z več desetmilijonskimi krediti, čeprav velikokrat brez ustrezne dokumentacije in zavarovanj.

Podatkovno-preiskovalna skupina TV Slovenija je pripravila dve oddaji – dva dosjeja o bančni luknji.
Na sporedu bosta dva četrtka ob 20.05 na 1. programu TV SLO.

Prva oddaja o bančni luknji temelji na primerih dve zasebnih, likvidiranih bank – Probanke in Factor banke, druga pa na primerih NLB in NKBM.

V današnji oddaji razkrivamo način delovanja Probanke in Factor banke, dveh nekdanjih zasebnih bank torej, ki sta šli v likvidacijo, nato pa bili pripojeni DUTB. Probanka je med vsemi slovenskimi bankami imela najbolj prefinjeno upravljavsko-lastniško-nadzorniško omrežje, v katerem so o kreditih odločali in jih nadzirali eni in isti ljudje na pomembnih položajih. Financirali pa niso le vrsto propadlih prevzemov, od Merkurja do Viator & Vektorja, za katerimi so ostali davkoplačevalcem visoki dolgovi, temveč so vodilni Probanke kreditirali tudi lastni menedžerski prevzem. Še več: poleg financiranja svojega menedžerski prevzema so izdatno financirali še prevzeme Tomaža Ročnika – brata predsednice uprave Probanke Romane Pajenk. Samo Ročnikovo lastniško omrežje je na koncu pustilo za seboj blizu 100 milijonov evrov dolgov. A zgodbe tu še ni konec – Ročnik ima danes še vedno delujoče omrežje podjetij in vsaj eno njegovo podjetje državi spet dolguje za dober milijon davka.

Factor banka je bila znana predvsem po t. i. projektnem financiranju. Majhna banka sredi Slovenije se je namreč lotila financiranja projektov od Slovenije prek Bolgarije do Ukrajine. Praviloma je šlo zgolj za drage nakupe zemljišč – kam so šle milijonske razlike v ceni, v mnogih primerih še danes ni jasno. Enega takih primerov v bolgarskem kraju Byala smo tudi posneli, slika bo razkrila vse, sled za preplačanimi milijoni pa iščejo tudi slovenski pravosodni organi.

Dejstvo je, da so k takšnim praksam izdatno pripomogli tudi zakonodaja, slab nadzor ter prijateljske povezave med politiko in upravami bank. Tudi to je del nocojšnje oddaje, ob 20.05 na TV SLO 1.

Bančna luknja, 1. del
Bančna luknja, 1. del