Mariborsko sodišče je Šiška marca obsodilo na osem mesecev zapora, pri čemer pa je večino kazni odslužil že s priporom, iz katerega ga je sodišče do pravnomočnosti sodbe izpustilo ob izreku sodbe. Tako Šiško kot njegova zagovornica Lucija Šikovec Ušaj sta bila takrat prepričana, da mu preostanka kazni ne bo treba odslužiti.

Šiško se je na sodbo sicer pritožil, a je mariborsko višje sodišče jeseni potrdilo prvostopenjsko obsodilno sodbo. Ob njem je sodni senat pod vodstvom sodnice Vanje Verdel Kokol na pogojno kazen treh mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta obsodil še soobtoženega Mateja Lesjaka.

Po Šiškovem mnenju mu je bil poziv na prestajanje kazni vročen prepozno in napačno, vseeno pa je oddal prošnjo za preložitev prestajanja kazni. Ob tem je spomnil, da je že v priporu prestal več kot 80 odstotkov kazni, zato se je obrnil tudi na komisijo za pogojni odpust, kjer so mu odgovorili, da o tem ne morejo odločati, dokler ni v zaporu.

Sodišče: Šiško je šel predaleč

Tožilstvo je Šišku očitalo ščuvanje k nasilni spremembi ustavne ureditve v povezavi z oboroženim uporom in pozivanje k strmoglavljenju najvišjih državnih organov, soobtoženemu Lesjaku pa pomoč pri tem dejanju.

To naj bi storila z različnimi ravnanji, od grožnje takratnemu predsedniku vlade Miru Cerarju januarja 2017 do ustanovitve dežele Štajerske in nato še obrambne skupine te dežele – Štajerske varde septembra lani.

Že prvostopenjsko sodišče je v obrazložitvi sodbe izpostavilo, da je Šiško s svojimi ravnanji šel predaleč. Kot je takrat dejala sodnica, se lahko iz zgodovine naučimo, da takšnih dejanj ni za podcenjevati.

Obdolžena sta ves čas procesa zatrjevala, da je šlo pri postroju v Apačah za provokacijo oziroma predstavo za javnost. Ob tem je Šiško trdil, da ima po ustavi pravico do ustanovitve dežele in Štajerske varde, a ga je sodnica opozorila, da je to po ustavi mogoče le z zakonitimi sredstvi.