Novinar Igor Kršinar govori o tožbi in sodnem postopku zoper njega in fotografa Primoža Lavreta, spodbujenega od Janeza Zemljariča in Silva Gorenca, 13. november 2014. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Novinar Igor Kršinar govori o tožbi in sodnem postopku zoper njega in fotografa Primoža Lavreta, spodbujenega od Janeza Zemljariča in Silva Gorenca, 13. november 2014. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Zemljarič priča
Zemljarič je zatrdil, da z umori nasprotnikov tedanjega režima ni povezan. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Kršinar ni razžalil Zemljariča


Kot je pojasnil sodnik Tomaž Bromše, novinarju ni bil dokazan namen zaničevanja, prav tako pa je imel utemeljen razlog verjeti pridobljenim dokumentom.

Nekdanji prvi mož jugoslovanske Službe državne varnosti (SDV) Janez Zemljarič je v kazenski tožbi novinarju Reporterja Igorju Kršinarju očital razžalitev, ki naj bi jo storil s članki Kliči Zemljariča za umor, Iz oči v oči z Zemljaričem in Angel med rablji, objavljenimi leta 2014. V njih je Kršinar Zemljariča kot načelnika SDV-ja v 80. letih prejšnjega stoletja povezoval z umori SDV-ja nasprotnikov takratnega režima, kar pa je Zemljarič zanikal.

Sodnik je v odločitvi tehtal med pravico do zasebnosti in pravico do svobode izražanja. Članki sicer zajemajo tudi zelo kritične in ostre izjave, a je novinar v vseh člankih navedel vire, prav tako pa je imel utemeljen razlog verjeti navedbam v pridobljenih uradnih dokumentih. Ti so bili, kot je pokazal dokazni postopek, avtentični. Poleg tega Bromše meni, da se s takšnimi zapisi opozarja na širšo problematiko polpretekle zgodovine.

Zemljarič, ki ga zaradi zdravstvenih razlogov tudi tokrat ni bilo na sodišče, je dolžan povrniti sodne stroške.

Iz arhiva dokumente posredoval Leljak
Tokrat je pred sodiščem pričal še publicist Roman Leljak, ki je bil poleg arhivskih dokumentov novinarjev vir za prispevek o Zemljariču, da bi preverili resničnost Kršinarjevih izpovedb. Leljak je potrdil, da je bil v stiku s Kršinarjem in da mu je posredoval dokumente iz Arhiva Republike Slovenije. Pred objavo Leljak spornih člankov ni videl, po objavi pa je dejal, da so bili zapisani v skladu z dokumenti.

Kršinar je v zaključnih besedah zagotovil, da ni imel namena žaliti kogar koli in da so bili sporni članki namenjeni izključno raziskovanju zgodovine. Po njegovih besedah je Zemljariča večkrat prosil za odziv, tako pisno kot ustno. Prepričan je, da je bil kazenski pregon vložen zgolj z namenom prestrašiti vse druge novinarje, ki bi si drznili pisati o tem.

Kosmač: Kršinar se je dejanja zavedal
Zemljaričev odvetnik Marko Kosmač je sicer predlagal, da sodišče za Kršinarja odloči, da je odgovoren za očitana dejanja, in mu tudi naloži povrnitev vseh sodnih stroškov. Kot je Zemljaričev pooblaščenec navedel v zaključnih besedah, se je Kršinar "ravnanja brez dvomov v celoti zavedal". Med drugim je novinarju Reporterja očital senzacionalistično, zaničljivo in posmehljivo poročanje.

S sodbo vidno zadovoljen Kršinar je po koncu obravnave v izjavi medijem povedal, da je oprostilno sodbo pričakoval, saj je upošteval vse novinarske standarde. "Dobil sem še večji zagon, da bom o tem pisal. Mislim, da je to tema, o kateri je treba pisati, o kateri se v Sloveniji premalo ve in je treba razkrivati tudi grozljiva poglavja v slovenski zgodovini, da se ne bi več ponovila," je dejal.

Tudi njegov zagovornik Radovan Cerjak je pričakoval takšno odločitev sodišča: "Sodna praksa, ki se je izoblikovala na evropskem sodišču za človekove pravice in jo povzemajo tudi naša sodišča, se čedalje bolj postavlja na stran pravice svobode do izražanja."

Kršinar ni razžalil Zemljariča