"Gre zopet za en čuden konstrukt, ki ga izvaja tožilstvo proti meni," je obtožbo komentiral Jelinčič. Zatrdil je, da gre za maščevanje, ker je ves čas poslanskega mandata poudarjal, da tožilci in sodniki ne smejo imeti t. i. dosmrtnega mandata in da morajo za svoje nepravilno delo tudi odgovarjati.

Na vprašanje, kako bo obtožba vplivala na njegovo kandidaturo za predsednika republike pa je dejal, da gre v tem primeru tudi za rušenje možnosti njegove kandidature. "Ne vem, bomo pa videli, kako se bo to razpletlo," je povedal.

Kazenski pregon tožilci začeli pred dvema letoma
Kazenski pregon je tožilstvo začelo na predlog Kresalove pred dobrima dvema letoma. Jelinčič se je v kazenskem postopku znašel zaradi navajanja vsebin iz domnevnega elektronskega komuniciranja med nekdanjo notranjo ministrico in državnim sekretarjem na notranjem ministrstvu Goranom Klemenčičem.

Jelinčič je takrat omenil dokumente, ki naj bi dokazovali, da je Kresalova usmerjala policijsko akcijo, v kateri so na zaslišanje zaradi domnevne vpletenosti v dajanje oz. jemanje podkupnine poleg Jelinčiča odpeljali še takratnega poslanca SNS-a Srečka Prijatelja in ministra za kmetijstvo Milana Pogačnika, poroča časopis Delo. Tako Kresalova kot Klemenčič sta takšno dopisovanje in navzočnost objavljenih zapisov zanikala.

Po končani sodni preiskavi je tožilstvo obtožbo vložilo sredi aprila zaradi dveh kaznivih dejanj žaljive obdolžitve na račun Kresalove in Klemenčiča. Ker Jelinčič proti obtožbi ni ugovarjal, je ta 16. maja postala pravnomočna.