Paroh Srbske pravoslavne cerkve Peran Bošković. Foto: BoBo
Paroh Srbske pravoslavne cerkve Peran Bošković. Foto: BoBo

Med primeri, ki so se zaradi julijske odločbe ustavnega sodišča o razveljavitvi člena zakona o odvzemu premoženja izognili nadaljnjim sodnim procesom, so tudi paroh Srbske pravoslavne cerkve Peran Bošković ter njegova sin in hči. Tožilstvo je bilo namreč primorano umakniti več tožb, saj se zakon odslej lahko uporablja le za dejanja, storjena po datumu uveljavitve zakona, torej 29. novembru 2011. Ker se čas, ki ga je zajela finančna preiskava, v kateri so pretresali premoženje Boškovićev, nanaša na čas pred uveljavitvijo zakona, tožilstvu ni preostalo drugega, kot da umakne tožbo. Sodišče mora zdaj izdati sklep o ustavitvi postopka, ko bo to storilo, bo za Boškovićeve postopek končan.

Tožilstvo je Boškoviću skušalo odvzeti zemljišče v Umagu, osebni avtomobil chevrolet aveo, delnice družb Dunav osiguranje, Agrobanke Beograd in Politike, a. d., Beograd, 1500 evrov sredstev na transakcijskem računu in drugo parohovo premoženje v vrednosti skoraj 442.000 evrov. Sporno je bilo tudi premoženje njegovega sina Gorana Boškovića v vrednosti dobrih 138.000 evrov. Parohova hči Gordana Vasić pa se je v tožbi znašla kot lastnica nepremičnine v Umagu, vredne 85.000 evrov, ki jo je Bošković pred šestimi leti nanjo prenesel z darilno pogodbo.

Z računa verske skupnosti plačeval zasebne račune
Bošković se je v kazenskem postopku zagovarjal zaradi očitkov tožilstva o domnevni zlorabi položaja oziroma o nepravilnostih pri gospodarski dejavnosti med gradnjo ljubljanskega kulturno-pastoralnega centra in očitkov o nadaljevanem kaznivem dejanju poneverbe, ker naj bi z računa verske skupnosti poravnaval zasebne račune.

Tožilstvo je bilo sicer le delno uspešno z dokazovanjem očitkov, saj so Boškovića julija lani na ljubljanskem okrožnem sodišču oprostili obtožbe zlorabe položaja. Odločili pa so, da je kriv poneverbe oziroma protipravne prilastitve denarja, ki ga je porabil za zasebne namene, saj je zase in za svojo družino od januarja 2007 do decembra 2011 plačeval račune, ki jih ne bi smel: dopolnilno zavarovanje zase in družinske člane, račune za telefon, življenjsko zavarovanje, kabelsko televizijo in mobilni telefon. Sodni senat mu je določil pogojno kazen šestih mesecev zapora s poskusno dobo dveh let, v enem letu po poravnomočnosti sodbe pa mora plačati tudi skupno 32.355 evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi.