Nekdanja direktorica družbe Betnava Dragica Marinič je tako obsojena pogojno na 23-mesečno zaporno kazen s preizkusno dobo treh let, gradbeni nadzornik Karel Bogatin na dve leti zapora, ki ga bo odslužil s 1.460 urami družbenokoristnega dela, Anton Ekart iz mariborske nadškofije pa je obsojen pogojno na 10-mesečno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let.

Vsi trije morajo plačati tudi sodne stroške in takso. Tožilstvo jim je sicer očitalo kaznivo dejanje poslovne goljufije pri prenovi dvorca Betnava v škodo Evropske unije.

Bogatinu je bila izrečena skupna kazen, saj je priznal krivdo tudi v zadevi Rimske terme. Dosojeno družbenokoristno delo pa mora opraviti v dveh letih.

Hilda Tovšak krivde še ni priznala
Sodišče je ocenilo, da je bil dogovor o izrečenih kaznih primeren, saj so vsi obdolženi krivdo priznali in dejanje obžalovali. Nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak, ki je tudi obdolženka v tej zadevi, se s tožilcem Stanislavom Pintarjem še pogaja o priznanju krivde.

Nekdanji ekonom Nadškofije Maribor Mirko Krašovec pa je osumljen napeljevanja h kaznivemu dejanju v škodo EU-ja, krivde pa do zdaj ni priznal.

Šest duhovnikov vložilo dva milijona evrov
Prenova dvorca Betnava se je začela leta 2008, ko je nadškofija predala stavbno pravico podjetju Betnava, ki ga je ustanovilo šest njenih duhovnikov. S poroštvom takratnega nadškofa Franca Krambergerja so vanj nato vložili več kot dva milijona evrov, ki so jih dobili na banki.

S tem denarjem so zatem zaprosili za 1,7 milijona evrov evropskih sredstev in jih tudi prejeli. A izkazalo se je, da je Betnava ministrstvu pošiljala račune za gradbena dela, ki niso bila nikoli opravljena, zato je mariborska nadškofija pozneje ta denar vrnila.

Kot je navajalo tožilstvo, so vodilni v družbi Vegrad odredili in izdelali lažne poslovne listine (gradbene situacije in račune za neizvedena dela) ter v sodelovanju z vodilnimi v Betnavi lažno izkazovali izvršitev plačil po teh računih in situacijah (s fiktivnimi kreditnimi pogodbami in večkratnim vzajemnim nakazovanjem sredstev med tekočimi računi).
Te gradbene situacije in dokazila o plačilih z lažno vsebino pa so nato uporabili kot podlago zahtevku za izplačilo sredstev EU-ja. Tako so gospodarsko ministrstvo preslepili, da je izplačalo znesek 1,772 milijona evrov, pri čemer so bila sredstva na zahtevo ministrstva po enem letu vrnjena. Sočasno naj bi vodilni v Vegradu z goljufijo pridobili protipravno korist v vrednosti 1,7 milijona evrov.