Miro Cerar bi mladim čim prej omogočil pridobivanje praktičnih izkušenj, kar bi spodbudil tudi z davčnimi olajšavami za delodajalce. Zanikal je, da je na plačilni listi Katarine Kresal.

"Naše vodilo je, da mladi ne sodijo na zavod za zaposlovanje. Zato bomo podpirali ustanavljanje in delovanje kariernih inkubatorjev in kompetenčnih centrov, ki bodo mladim omogočili, da pridobijo v čim krajšem času še praktične izkušnje in znanja za zaposlitve," je odgovoril na vprašanje, kaj namerava narediti z mladimi brez dela.

Zaposlovanje mladih bi spodbudil tudi z davčnimi olajšavami za delodajalce in javnimi deli. Dolgoročno pa bi poskrbel tudi za večjo povezanost gospodarstva s šolskim sistemom, je pojasnil. Glede aktualnih medijskih objav o njegovem sodelovanju z odvetniško pisarno Mira Senice je zapisal, da z omenjeno odvetniško pisarno ne sodeluje več od leta 2013, "ker smo ocenili, da je bistveno upadel obseg dela, ki sem ga doslej za to pisarno opravljal kot zunanji svetovalec".

"Nisem na plačilni listi Katarine Kresal. Njenemu centru za mediacijo svetujem le kot član neodvisne etične komisije, in to brezplačno. Doslej sem v tej vlogi nastopil le enkrat, ko sem skupaj z vrhovnim sodnikom in odvetnikom v tej komisiji spisal strokovno mnenje o (ne)združljivosti vloge aktivnega sodnika z vlogo mediatorja," je pojasnil.

Ima tudi idejo, kako se lotiti repatriacije denarja, ki je poniknil v davčnih oazah. Najprej bi z neodvisno skupino strokovnjakov v relativno kratkem času ugotovil, kaj pravo v zvezi s tem dopušča in omogoča. "Nato se bomo politično in praktično zavzeli, da se v tej smeri naredi vse, kar bo mogoče, da se protipravno odsvojeni denar vrne," je sklenil.

Uvedba novega SDK-ja
Korupcije bi se lotil tako, da bi na vodstvena mesta postavil ljudi, ki znajo in hočejo izvesti ustrezne spremembe. "Prav tako je treba narediti preglednejše postopke javnih naročil oziroma nabav (npr. zdravil, zdravstvene opreme in pripomočkov), da ne bo prihajalo do visokih preplačil pri teh nakupih na škodo bolnikov," je opisal svoje načrte.
Po rešitvah bi posegel tudi v izkušnje iz preteklosti, saj bi v finančnem sektorju vzpostavil podoben nadzor nad prispevki in davki, kot ga je opravljala nekdanja Služba družbenega knjigovodstva (SDK). "Hkrati nameravamo uvesti centralizirane davčne blagajne in povezan nadzor državnih organov in finančnih nadzornih institucij nad finančnimi tokovi," je naštel.