"Ne bo več srečanja Bush-Putin v Sloveniji, to je gotovo. Kar pa je možno, je eden ali več prebojev na zakonodajnih predlogih," o pričakovanjih pred drugim slovenskim predsedovanjem EU-ju med 1. julijem in 31. decembrom, katerega izvedba bo v veliki meri odvisna od epidemičnih razmer, pravi Sabina Lange, višja predavateljica na Evropskem institutu za javno upravo v Maastrichtu in izredna profesorica mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede.

Foto: EPA
Foto: EPA

V 13 letih, kolikor je minilo med obema predsedovanjema, so se namreč vloge in odnosi med različnimi institucijami spremenili. Uveljavitev Lizbonske pogodbe leta 2009 je prinesla večjo moč Evropskega parlamenta, Evropski svet je postal stalna institucija, stalni predsednik Evropskega sveta pa je prevzel del nalog, ki jih je predtem opravljal premier ali predsednik predsedujoče države Svetu EU-ja. S tem se je okrnila vloga in pomen predsedovanja posamezne države članice.

Koledar dogodkov je še v končnem usklajevanju, predvidoma 1. junija pa bo dostopen na spletnem mestu si2021.eu.

"To, da predsedujoča država Svetu EU-ja in s tem njen premier ne bo predsedoval Evropskemu svetu, je ena večjih razlik, prav tako, da je vidnejši in veliko močnejši Evropski svet, na čelu katerega je zdaj Charles Michel," pojasnjuje sogovornica. "Ne smemo tudi pozabiti, da svet za zunanje zadeve ni v rokah predsedujoče države, temveč imamo stalnega predstavnika, ki mu predseduje, in pod njim so delovne skupine, večini katerim prav tako predsedujejo uslužbenci evropske službe za zunanje zadeve. Glede na vlogo predsednika Evropskega sveta in zunanjepolitičnega predstavnika ter komisije to pomeni, da v zunanjih zadevah predsedujoča država zelo omejeno predstavlja EU-ja."

Na protokolarnih darilih bo črni panter, ki je izmišljen simbol

K temu Jure Požgan s Fakultete za družbene vede dodaja, da je bil na drugi strani tudi položaj Slovenije leta 2008 drugačen, kot je danes. Vajeti Sveta EU-ja je takrat prevzela kot prva nova članica (od širitev 2004 in 2007), kot prva manjša država in kot del prve trojice predsedujočih (tudi takrat s Portugalsko in Nemčijo). "Eden izmed takratnih testov je bil, ali se bo ta institucionalna inovacija izkazala za dobro z vidika koherentnosti in usklajenosti med evropskimi politikami in zlasti, kako lahko te tri države svojo agendo zasledujejo v okviru skupnega predsedovanja," orisuje okvir prvega predsedovanja. Slovenija je v tokratnem triu predsedovanja zadnja v trojici Nemčija-Portugalska-Slovenija, ki jo bo 1. januarja nasledila Francija. Ob tem velja poudariti tudi, da v času prvega predsedovanja ni bilo izrednih razmer, kot so zdaj zaradi epidemije covida-19, čeprav se je že nakazovala velika gospodarska kriza, ki je v naslednjih letih močno ohromila povezavo.

Zdaj so položaj Slovenije in razmere v EU-ju zelo drugačne. "Ne samo Slovenija, ampak tudi vse druge države, so v zahtevnem položaju, kako predsedovati v kriznih razmerah. EU je namreč že več kot desetletje v obdobju nenehnih perečih vprašanj in kriz: gospodarska kriza, kriza evroobmočja, arabska pomlad, kriza v Ukrajini, migrantska kriza, brexit in zdaj še zdravstvena kriza, ki bo zaznamovala tudi še prihodnja leta," razmišlja Požgan.

Po besedah dopisnice RTV Slovenija iz Bruslja Mojce Širok pričakovanja bruseljskih akterjev glede slovenskega predsedovanja niso velika, ker je v glavnem vse v rokah Evropskega sveta. "Vlak vodijo iz Bruslja. Niti približno ni tako kot leta 2008. Strojevodja tega vlaka je v Bruslju, in to je Charles Michel in njegov sekretariat, ki državi pomaga pri vsem, pri logistiki, infrastrukturi, organizaciji sestankov."

3200 sodelujočih v 80-milijonskem projektu

V drugem predsedovanju Slovenije Svetu EU-ja bo sodelovalo skupno okoli 3200 ljudi, od tega 1500 uradnikov, 1300 policistov in okoli 400 vojakov. Stroški predsedovanja, gre za priprave in izvedbo v obdobju 2017‒2022, so ocenjeni na 80 milijonov evrov, so za MMC povedali na Ukomu.

Tudi nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Bruslja Matjaž Trošt se strinja, da ima predsedujoča država omejene možnosti glede spremembe politik. "Država lahko da neki input, a dejansko je tega zelo malo, tako da je težko pričakovati, da bi Slovenija pustila neki velik vtis. Večinoma se stvari dogajajo procesno, država za pol leta stopi na čelo procesa, a možnosti za vplivanje je recimo 10 odstotkov. S tem, da imamo še pandemijo, tako da obstaja možnost, da še teh 10 odstotkov ne more "izkoristiti"."

Kljub spremenjenim okoliščinah pa predsedovanje za državo predstavlja priložnost. "Neko vidnost lahko dosežeš, in to je priložnost, predvsem za majhne države. Konec koncev se jih med predsedovanjem sliši, mogoče ni več tako močne vidnosti, kot je bila takrat, obstaja pa možnost, ker bo minister naše države tistega pol leta na novinarskih konferencah ob boku predstavnikom Evropske komisije razlagal, kaj so se dogovorili," pojasnjuje Trošt.

Simbol slovenskega predsedovanja leta 2008. Letošnja celostna podoba bo predstavljena junija. Foto: si2008.eu
Simbol slovenskega predsedovanja leta 2008. Letošnja celostna podoba bo predstavljena junija. Foto: si2008.eu

Prednostne naloge Slovenije med predsedovanjem Svetu EU-ja

Ena od ključnih nalog v času predsedovanja Slovenije Svetu EU-ja bo krepitev odpornosti Unije na krize, vključno z vprašanjem strateške avtonomije EU-ja ter okrevanje evropskega gospodarstva, ki bo temeljilo na digitalnem in zelenem prehodu, so za MMC pojasnili na Uradu vlade za komuniciranje (Ukom). V okviru prednostne naloge odpornosti EU-ja na krize se bomo še posebej posvetili pripravljenosti na pandemije, vključno z iskanjem predlogov za evropsko zdravstveno unijo ter ustvarjanjem kibernetske varnosti. Posebna pozornost bo namenjena čim hitrejšemu začetku izvajanja načrtov za okrevanje, na področju zelenega prehoda in podnebnih sprememb želi Slovenija doseči čim večji napredek pri sprejemanju zakonodajnih predlogov za uresničitev ambicioznejšega cilja EU-ja zmanjšanja emisij za -55 odstotkov, v okviru digitalne preobrazbe pa bo v ospredju delo na regulaciji digitalnih trgov in storitev ter umetni inteligenci, dodajajo na Ukomu.

Posebna pozornost bo namenjena tudi Konferenci o prihodnosti Evrope, ki se je z uvodnim dogodkom začela preteklo nedeljo v Strasbourgu. "Glede na to, da se konča pod francoskim predsedovanjem, bo tu kar precej pritiska. Konferenca se je začela z enoletno zamudo, zato ocenjujem, da bo ravno zaradi tega vidika Francija izjemno dejavna, da se ta konferenca v času njenega predsedovanja pripelje do nekega smiselnega zaključka, ki bo ustrezal Franciji in njenemu predsedniku," ocenjuje Sabina Lange. "Za nas to pomeni, da bo treba kar nekaj pozornosti nameniti in manevrirati med pritiskom Francije in pogledi drugih držav članic," napoveduje sogovornica.

Konec preteklega tedna je bil uvodni dogodek v konferenco o prihodnosti Evrope, na njem pa ni sodeloval premier Janez Janša. Kot je poročal dopisnik RTV Slovenija iz Bruslja Igor Jurič, si je slovenska stran želela, da bi premier bil na slovesnosti, vendar naj bi neuradno udeležbi premierja na slovesnosti v Strasbourgu nasprotoval eden od sopredsedujočih izvršnemu odboru konference Guy Verhofstadt, ki zastopa parlament. Na Twitterju se je pozneje odzval tudi Janša.
Konec preteklega tedna je bil uvodni dogodek v konferenco o prihodnosti Evrope, na njem pa ni sodeloval premier Janez Janša. Kot je poročal dopisnik RTV Slovenija iz Bruslja Igor Jurič, si je slovenska stran želela, da bi premier bil na slovesnosti, vendar naj bi neuradno udeležbi premierja na slovesnosti v Strasbourgu nasprotoval eden od sopredsedujočih izvršnemu odboru konference Guy Verhofstadt, ki zastopa parlament. Na Twitterju se je pozneje odzval tudi Janša. "Svet EU v vodstvu konference predstavlja predsednik vlade države, ki predseduje. Do konca junija je to predsednik vlade Portugalske Antonio Costa." je zapisal. Foto: EPA

Le nekaj tednov po predvidenem zaključku konference bodo namreč potekale francoske predsedniške volitve, na katerih se bo francoski predsednik Emmanuel Macron potegoval za drugi mandat. "Macron točno ve, zakaj jo hoče imeti takrat, ker bo to nekaj tednov pred volitvami v Franciji. On je to obljubil in to bo uresničil. Torej je pomembno, kdaj predseduješ in pomembno je, kako to uporabiš za domačo javnost," k temu dodaja nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Bruslja.

Po navedbah Ukoma Slovenija med svoje prioritete uvršča tudi krepitev EU-ja, temelječega na vladavini prava in ohranjanju evropskega načina življenja, kjer si bo med drugim prizadevala tudi za čim večji napredek pri obravnavi pakta za migracije. Na področju zunanjih odnosov EU-ja pa bosta osrednji prioriteti krepitev transatlantskih odnosov in podpora državam v sosedstvu, pri čemer želimo prispevati h krepitvi zavesti o strateškem pomenu nadaljevanja procesa širitve EU-ja. Pozornost bo namenjena tudi krepitvi strukturalnega političnega in gospodarskega sodelovanja EU-ja z Indo-Pacifiško regijo.

Ali lahko država ob vseh spremembah v šestih mesecih dejansko pusti pečat?

Sogovorniki se strinjajo, da lahko. "Eden je simbolni pomen predsedovanja, ko države članice sporočajo, kako se vlada v EU-ju, poleg tega vsaka država želi v 6 mesecih dokazati, da je sposobna voditi seje sveta in usklajevati stališča med državami, kar je glede na trenutni krizni čas precejšnji izziv. Na to, v kolikšni meri je država uspešna, poleg prioritet vplivajo predvsem zadeve, s katerimi se mora ukvarjati. Jasno je, da so trenutno vse države, ne samo tiste, ki v tem obdobju predsedujejo, osredotočene na posledice, ki jih je pustila pandemija covida-19," pravi Požgan in ob tem poudarja, da je vsebinski prispevek predsedujoče države v veliki meri omejen zaradi dejstva, da je dobršen del njenega programa tako imenovana podedovana agenda, ki je zasnovana že vnaprej. "Pri tem ne gre za 18-mesečni program trojice predsedujočih držav, ampak za agendo, ki je vezana na akte, ki so bodisi že na dnevnem redu Sveta EU-ja bodisi jih bo Evropska komisija predložila v obravnavo v času predsedovanja." K temu dodaja, da je za majhno državo zato še toliko pomembneje, da najde neko svojo nišo oz. primerjalno prednost, kaj opredeliti za prioriteto predsedovanja. "Pri tej prioriteti je Slovenija kot majhna država omejena, ker ta prioriteta zagotovo ne more biti neka zelo široka tema ali pa neki veliki projekt ali kompleksna politika, pač pa nekaj, kjer ima ta država jasen interes in zadostne zmogljivosti, da jo uresničuje. Pri predsedovanju leta 2008 je bil poleg poudarka na Zahodnem Balkanu v ospredju še dosje o medkulturnem dialogu, ki pa je bil bolj deklarativen, kot pa da bi imel dejanski učinek."

Za zunanjim ministrom Anžetom Logarjem so pestri diplomatski tedni, enako velja za prihodnje mesece. Foto: BoBo
Za zunanjim ministrom Anžetom Logarjem so pestri diplomatski tedni, enako velja za prihodnje mesece. Foto: BoBo

Zahodni Balkan ena od zunanjepolitičnih prioritet

Med prioritetami je tudi med tokratnim predsedovanjem bolj ambiciozna politika EU-ja do vzhodnega in južnega sosedstva in ponovna potrditev evropske perspektive Zahodnega Balkana. "Želel bi si, da Slovenija nadaljuje poudarjanje nujnosti, da se EU v bližnji prihodnosti širi ravno na področju Zahodnega Balkana. Tu je tudi področje, kjer lahko Slovenija vsebinsko največ prispeva," je prepričan Požgan.

Kako potekajo novinarske priprave na predsedovanje?

"Posebnih priprav tukaj ni čutiti. Za nas novinarje ne bi rekla, da se kaj posebej pripravljamo, seveda pa je že izdelan načrt, kako bomo to pokrivali. Midva z Igorjem Juričem bova imela kot dopisnika v glavnem čez dogajanje v Bruslju, v tem času najino delo ne bo nič kaj drugačno, kot je običajno delo dopisnika iz Bruslja," pravi Mojca Širok. Na širši ravni se RTV pripravlja v smislu logistike, infrastrukture, organizacije na radijski, televizijski in multimedijski ravni.

Glede sodelovanja s slovenskimi institucijami je to zdaj še zelo skopo, pravi dopisnica. "Ko jih sprašujemo o tem, kako je Slovenija pripravljena po vsebinski plati, ne organizacijski, dobimo precej splošne odgovore o prioritetah Slovenije, ki pa so že sicer znane, spremljamo jih že iz prejšnjih predsedovanj. Tu je treba vedeti, da je še kar nekaj neznank, kaj bo uresničljivo in kaj ne, odvisno bo tudi od epidemiološke slike. "Neuradno smo se v tem letu precej ukvarjali s tem, kaj bi si Slovenija želela. Govorilo se je o marsičem, o vrhu voditeljev v Sloveniji, a to so bile velike želje. Slovenija bo zagotovo imela en vrh, to bo predvidoma oktobra vrh EU-Zahodni Balkan. Neformalnega vrha voditeljev v Sloveniji ne bo, tudi vrh ZDA-EU bo predvidoma potekal junija, pred začetkom slovenskega predsedovanja v Bruslju," je še povedala Mojca Širok.


Na vprašanje, kako kot novinarka primerja predsedovanja različnih držav, glede zadnjih odgovarja, da je bilo hrvaško globoko okrnjeno zaradi epidemije, sledila sta nemško in portugalsko. "Pod nemškim predsedovanjem je vse teklo kot namazano, v smislu, da smo tudi novinarji dobili tisto, kar smo zahtevali oz. potrebovali. Ko smo imeli neformalne brifinge, na njih ni bilo klepetanja in odgovorov: to ni tema sestanka. Na vsako temo so odgovorili konkretno, ker razumejo, kako mora potekati komunikacija. Na brifingih portugalskega predsedstva je na vsako drugo vprašanje odgovor: to ni tema sestanka, o tem ne bomo razpravljali. Novinarji potem teh vsebin nimamo in o predsedstvu niti ne poročamo veliko. Stvari grejo neopazno mimo."

Vsebinsko pa je zdaj torej teža predsedovanja predvsem na zakonodajni ravni

"Predsedujoča država je tista, ki vodi delo v Svetu, da se sklenejo zakonodajni postopki in se v imenu Sveta pogaja z Evropskim parlamentom na tistih področjih, kjer je potrebno strinjanje obeh institucij. Za približno 90 odstotkov zakonodaje na ravni EU-ja je potrebno strinjanje obeh institucij, v času našega prvega predsedovanja je bilo tega občutno manj. Evropski parlament je danes veliko težji sogovornik in pogajalec, kot je bil pred 13 leti. Ima politično zelo zahtevno sestavo in tudi večje pristojnosti, tako da igra veliko večjo vlogo," pojasnjuje predavateljica Sabina Lange.

V odnosu med Komisijo in Svetom je predsedujoča država Svetu EU-ja tista, s katero komisija največ komunicira, nadaljuje predavateljica. "Imata dialog na več ravneh: z njo se predsedujoča država pogovarja o pripravi programa, o strukturiranju dnevnega reda in tudi o tem, kako se zastavi vodenje vsakega sestanka," prakso predsedovanja opisuje Sabina Lange. Na vsakem sestanku sedita komisija in predsedujoča nasproti, levo in desno od obeh so države članice. "Predsedujoča vodi sestanek, komisija je vir informacij, znanja o vsebini, o kateri se pogaja, preprosto zato, ker je predlog napisan s strani komisije, in je tudi vir idej o možnih kompromisih, pozna seveda tudi stališča članice, ker se je morala za pripravo predloga seznaniti z njimi."

Ob tem dodaja, da je Evropska komisija zavezana evropskim interesom, države članice vsaka svojim, predsedujoča pa mora iskati kompromis med državami članicami in potem še v parlamentu. "Ni nujno, da predsedujoče država in Evropska komisija vidita enako rešitev, je pa komisija v pomoč pri iskanju rešitve. Potem je na delu diplomacija, da se najde rešitev, da predsedujoča najde najboljšo možno pot, četudi je ta kdaj v nasprotju z željami komisije. Države članice svarijo, da je težko vedeti, kdaj je komisija zgolj v pomoč, kdaj pa gre tudi za njene posebne interese. Diplomatski parket je tu kar spolzek."

Evropski parlament ima v primerjavi s tistim leta 2008 veliko večji vpliv znotraj EU-ja. Foto: Reuters
Evropski parlament ima v primerjavi s tistim leta 2008 veliko večji vpliv znotraj EU-ja. Foto: Reuters

Predsedovanje na polovici mandata evropskih volitev

Pomemben vidik v povezavi s predsedovanjem je tudi njegova umestitev v petletni okvir evropskih volitev. Glede na volilni cikel evropskih volitev prihajamo proti sredini med volitvami 2019 in 2024, to ni nepomembno, saj to pomeni, da se začenjajo procesi sprejemanja zakonodaje pospeševati, v tem času se oblikuje razumevanje, kaj je še v tem ciklu mogoče uresničiti. To je izjemno dinamično obdobje. Hkrati pa to še ni čas, ko bi bilo treba hiteti, to bo potem sledilo leta 2023, razlaga Sabina Lange in dodaja, da je zdaj še čas za umestitev različnih pobud.

Gneča na vratih ministra za zunanje zadeve

V povezavi s temi opažamo živahno diplomatsko dogajanje, lobiranje poteka na različnih ravneh. V Slovenijo je v zadnjih tednih prišlo več visokih tujih gostov, od turškega zunanjega ministra Mevluta Cavusogluja do voditeljice beloruske opozicije Svetlane Tihanovske, na drugi strani so na različnih obiskih v tujini naši ministri. V prihodnjih tednih lahko pričakujemo še okrepitev tovrstnih aktivnosti, čemur gredo na roke tudi izboljšane epidemične razmere.

"Hrvaško predsedovanje je zelo trpelo zaradi epidemije, zdaj, leto kasneje pa so stvari drugačne. Imamo kup tehnoloških rešitev, pa tudi potovanja so precej lažja. Naš minister je izjemno aktiven, hodi okrog in tudi sprejema goste, kar pomeni, da je interes s strani drugih držav, da Sloveniji predstavijo svoje preference. Na visoki politični ravni v času epidemije niti ni tako zastal politični proces oz. zunanjepolitični proces, v Bruslju je bilo sestankov sicer zelo malo, toda Svet deluje, tudi s fizično odsotnostjo," pojasnjuje Sabina Lange in ob tem dodaja, da je v Bruslju od začetka epidemije glavni šport sprehajanje. "Tudi prej lobiranje ni nujno temeljilo na bilateralnih ali skupinskih srečanjih, ampak se je veliko stvari dogovorilo po telefonu. Fizično se je v vsakem primeru težko srečati s 27, če je to dovoljeno ali ne. In tega epidemija ni spremenila, je spremenila skupne večerje, skupna kosila, a se to do neke mere nadomešča na nižjih ravneh z diplomatskimi sprehodi."

Po Troštovih besedah je normalno, da se pri nas vrstijo visoki obiski. "To je vse zaradi predsedovanja. Vse te države malo tipajo, koliko smo mi dovzetni za njihove ideje, da bi kakšno pripeljali v Bruselj na razpravo. Kar bomo zdaj gledali dva meseca pred predsedovanjem in seveda tudi kasneje, to je normalno." Kot pravi, je lobiranje v času pandemije, ko se je večina sestankov preselila na Zoom in druge platforme, izgubilo pomen, z normalizacijo razmer pa se spet vrača. "Še toliko pomembneje je, da stopiš do človeka, ki bo o nečem, kar te zanima, odločal. Čaka nas torej veliko tujih obiskov, namenjenih predvsem lobiranju. Čeprav gre za tistih 10 odstotkov, kolikor je lahko državni input predsedujoče, se tistim državam, ki to počnejo, izplača, ker želijo nekaj doseči."

V pripravi scenariji za izvedbo dogodkov v živo in prek spleta

Zaradi spreminjajočih se razmer zaradi epidemije se priprave na predsedovanje osredotočajo na dva scenarija: za polno izvedbo in za izvedbo dogodkov, ki jih po vsebini lahko izvedejo virtualno. Kot so pojasnili na Ukomu, je trenutno predvideno, da bo v Sloveniji izvedenih 19 dogodkov na visoki ravni (raven ministrov ali predsednikov vlad) in 166 dogodkov na ravni, nižji od ministrske. Od teh je 35 že zdaj predvidenih v obliki videokonference. Izvedba preostalih dogodkov bo odvisna od epidemiološke situacije.

Pri predsedovanju bo sodelovalo 3200 oseb.

Pri izvedbi programa predsedovanja bo, kot navaja Ukom, sodelovalo več kot 3200 oseb, od tega 1500 uradnikov, ostalo bodo policisti in vojaki. Ta številka vključuje zaposlitve za določen čas kot tudi zaposlene za nedoločen čas, ki bodo opravljali naloge v projektu, in druge. Ob tem pojasnjujejo, da je v tej številki predvideno, da bo sodelovalo 1300 policistov, pri čemer bo stopnja varovanja določenih dogodkov različna, zato se utegne tudi število spreminjati. Za dogodke na najvišji ravni sodeluje tudi od 1000 do 1300 policistov, zato je pri tem dogodku upoštevana zgornja meja. V skupni številki je vključenih tudi okvirno število vojakov, in sicer 410.

V šestmesečnem obdobju se zvrsti med 1600 in 2000 uradnih zasedanj različnih delovnih teles Sveta EU-ja. Vodenje dela v Svetu Evropske unije poteka na treh ravneh, na politični ravni, na ravni stalnih predstavnikov (in njihovih namestnikov) ter na ekspertni ravni oziroma ravni predsedujočih delovnim telesom, so še pojasnili na Ukomu. Sestanki potekajo v različnih neformalnih formatih, kot tudi formalnih dvostranskih in večstranskih pogajanjih z drugimi institucijami. V času posameznega predsedovanja se odvije tudi okoli 130 uradnih tristranskih sestankov, imenovanih trialogi, v katerih predsedujočo državo zastopa ali pristojni minister ali stalni predstavnik oz. njegov namestnik. Ob tem ne gre pozabiti na pripravljalne sestanke pred trialogi, ki potekajo na tehnični ravni in se jih s strani predsedujoče države udeležujejo predsedujoči relevantnim delovnim telesom. Frekvenca teh je dva- do trikrat večja kot število uradnih trialogov, kar pomeni, da se v šestmesečnem obdobju v povprečju odvije še okoli 450 tovrstnih sestankov predvsem v Bruslju ali prek videokonference, še dodajajo na Ukomu.

Evropeizacija vprašanj je dragocen politični kapital

Kot pravi predavateljica Sabina Lange, je, odkar je od uveljavitve Lizbonske pogodbe v veljavi okrnjeno predsedovanje, občutek, da je predsedovanje bolj tehnično delo oz. da ni mogoče pustiti pečata. "Ne bo več srečanja Bush-Putin v Sloveniji, to je gotovo. Kar pa je mogoče, je eden ali več prebojev na zakonodajnih predlogih, kjer bi lahko Slovenija s pomočjo legitimnosti, virov, pogajalskih veščin dosegla strinjanje tam, kjer drugim prej ni uspelo," glede pričakovanj glede predsedovanja pravi Sabina Lange. Kot pravi, se takšni uspehi ne pozabijo, gre za politični kapital za naprej. Drugi način, kako pustiti pečat, je, da Slovenija lahko tudi evropeizira problem na evropsko raven, mu da zalet, lahko senzibilizira kolege, da je to nekaj, s čimer bi se morali ukvarjati. "Imamo precej primerov, tudi prvo slovensko predsedovanje je bilo na tem področju aktivno, na področju zdravja je doseglo precejšen uspeh, da je na evropski ravni postalo vprašanje zdravljenja raka. G. Peterle je bil pri tem zelo aktiven," navaja primer tovrstnega političnega uspeha.

Tretja možnost je tudi sprememba oz. izboljšanje določenih praks v delovanju EU-ja, kar za širšo javnost ni pomembno, znotraj diplomatskih krogov pa lahko prav tako prinese pogajalski kapital. "Če bo recimo spremenila prakso, ki bo učinkovitejša, ki bo ustrezala državam članicam, si bo na ta način spet pridobila dodatno zaupanje, ker dela v skupno dobro. To je nabiranje kapitala, ko več ne predseduješ, drugi so ti dolžni usluge in se lažje lahko zavzemaš za svoje interese," manj vidne pozitivne strani predsedovanja opisuje Sabina Lange.

Nizozemska evropska poslanka Sophie In 't Veld, ki vodi preiskovalno skupino za spremljanje demokracije v Evropskem parlamentu, je slovenskega premierja Janeza Janšo februarja povabila k sodelovanju v skupni razpravi o medijih v Sloveniji. Marca je potem premier sodeloval v razpravi o razmerah v Sloveniji, kjer je želel namesto svojega ustnega nastopa in odgovorov na vprašanja članov skupine najprej predvajati video o položaju medijev v Sloveniji, česar mu evropska poslanka ni dovolila. Po izmenjavi ostrih besed je premier ob očitkih o cenzuri povezavo prekinil. Evropska poslanka je pozneje zavrnila očitke  o cenzuri, Janša pa jo je pozval k odstopu. Foto: Reuters
Nizozemska evropska poslanka Sophie In 't Veld, ki vodi preiskovalno skupino za spremljanje demokracije v Evropskem parlamentu, je slovenskega premierja Janeza Janšo februarja povabila k sodelovanju v skupni razpravi o medijih v Sloveniji. Marca je potem premier sodeloval v razpravi o razmerah v Sloveniji, kjer je želel namesto svojega ustnega nastopa in odgovorov na vprašanja članov skupine najprej predvajati video o položaju medijev v Sloveniji, česar mu evropska poslanka ni dovolila. Po izmenjavi ostrih besed je premier ob očitkih o cenzuri povezavo prekinil. Evropska poslanka je pozneje zavrnila očitke o cenzuri, Janša pa jo je pozval k odstopu. Foto: Reuters

Na vprašanje, ali je rotacija predsedovanja dvakrat letno sploh še smiselna, dopisnica Mojca Širok odgovarja pritrdilno. "Ta rotacija dvakrat na leto pomeni, da je v ospredju tega aparata ena država članica, ni važno, ali je velika ali majhna. Vsaka država lahko med predsedovanjem pusti svoj pečat, vsaka država lahko med svojim predsedovanjem poudari svoje prioritete. Bistvo EU-ja je tudi v tem, da je to sicer je iz Bruslja voden aparat, ki pa ima svojo živost in svoj smisel v članicah," je prepričana.

Vloga Bruslja pri predsedovanju je osrednja. "Tu se dogajajo resne politike, tu pride na stotine sestankov o različnih temah. Če rečemo, da je slovenska prioriteta okrevanje po pandemiji, nam to nič ne pove, dokler nam nekdo ne razloži, da je za tem na stotine sestankov, na katerih sedi na stotine strokovnjakov, ki to temo razrežejo na uporabno raven. Okrevanje po pandemiji je samo naslov dosjeja, v katerem je tisoče strani podrobnosti in dela. To izvajajo uradniki držav članic v sodelovanju z uradniki Evropske komisije skozi delovne skupine, in Slovenija bo teh šest mesecev predsedovala tem delovnim skupinam, sklicevala sestanke, vodila seje, pisala poročila. 26 veleposlanikov bo 6 mesecev gledalo in poslušalo našega veleposlanika," strne kratek opis osrednjih aktivnosti.

V zadnjih mesecih se je Slovenija večkrat znašla v pozornosti evropskih akterjev. Vprašanje svobode medijev, neizplačevanja obveznosti do Slovenske tiskovne agencije, pa tudi neimenovanje evropskih tožilcev je nekaj izmed tem, zaradi katerih je več evropskih institucij izrazilo zaskrbljenost. Kakšno popotnico to predstavlja za slovensko predsedovanje?

Požgan ocenjuje, da to, kar se odvija trenutno, tako znotraj Slovenije, med koalicijo in opozicijo, kot na ravni institucij Evropske unije in slovenskih predstavnikov, državi ne koristi. "Brez zadržka lahko rečemo, da je to zelo slaba strateška odločitev slovenske vlade, da v tako kratkem času pred predsedovanjem Svetu EU-ja s takimi dejanji opozarja nase. Tovrstna negativna publiciteta in opredeljevanje Slovenije kot problematične države na ravni EU-ja ne more biti dobra popotnica. Moti tudi, da so stališča neenotna glede samega predsedovanja in prioritet, da se notranjepolitična nesoglasja in problemi v takšni meri prenašajo na raven EU-ja, s čimer se državi manjša kredibilnost pri usklajevanju različnih interesov na ravni EU-ja." Po njegovem mnenju bi bilo koristno, da bi politične stranke, podobno kot pred predsedovanjem leta 2008, sprejele zavezo o nenapadanju v času predsedovanja, a v istem hipu dodaja, da sam za to vidi zelo malo možnosti.

"Povezovanje in omenjanje Slovenije v skupini držav, kot so Madžarska, Poljska in Romunija, je dokaz, da Slovenija v to predsedovanje vstopa z neke vrste margine oz. periferije, kamor je padla. Leta 2008 je bilo popolnoma drugače, saj je takrat predsedovanje izvajala s položaja najuspešnejše nove članice EU-ja. V tem smislu so dogodki iz zadnjih mesecev nekaj, kar bi bilo dobro razčistiti pred predsedovanjem, a je to, zaradi skorajšnjega začetka predsedovanja, malo verjetno. Največ, kar lahko država torej pričakuje, je, da se bodo strasti znotraj Slovenije polegle, razprava na ravni EU-ja pa se bo nadaljevala po koncu predsedovanja," še meni Požgan in dodaja, da če se v EU-ju slabo govori o Sloveniji, se slabo govori o vseh nas, ne glede na to, koga volimo na volitvah.

Mediji v Bruslju bodo v prihodnjih mesecih Slovenijo vzeli še pod natančnejši drobnogled. Foto: European Community/www.europeanjournalists.org
Mediji v Bruslju bodo v prihodnjih mesecih Slovenijo vzeli še pod natančnejši drobnogled. Foto: European Community/www.europeanjournalists.org

Predsedovanje kot odmerek za dvig evropskosti

"Ob rahlem naraščanju evroskepse, ki se je v zadnjih letih razmahnila v številnih državah članicah, je tak odmerek proevropskosti, ki ga predsedovanje prinese, zelo pozitiven," ocenjuje Sabina Lange. "Pomembna je seveda tudi pozornost. Tujina nas opazuje veliko bolj, kot bi nas sicer. Ko si enkrat pod lupo, je težje početi nekatere stvari," ocenjuje predavateljica. Glede odzivanja evropskih institucij na vprašanje v povezavi s svobodo medijev in nazadnje z vprašanjem financiranja STA-ja se, kot pravi sogovornica, na ravni komisije poraja vprašanje, v kolikšni meri se lahko odzove, da je to primerno in v skladu z njenimi pristojnostmi in da ne gre za vmešavanje v suverenost države. "Ravno pri svobodi medijev smo ugotavljali, da so sicer mehanizmi znotraj vladavine prava, a niso tako jasni. Tanka črta je, kje je še pozitiven učinek."

Pod drobnogledom bruseljskega medijskega prostora

Kot pojasnjuje nekdanji dopisnik Trošt, je predsedujoča država pod ostrim drobnogledom medijev v Bruslju tudi že mesece prej. "Če vlečeš neke poteze znotraj države, je domača javnost močna, kot je. Tukaj pa imamo zdaj javnost in medije iz 27 držav, 28, če štejemo zraven še Združeno kraljestvo, ki ima tudi interes, da spremlja, kako se v EU-ju stvari slabšajo ali izboljšujejo. Nekdo, ki pride s tako prtljago na predsedovanje, tvega, da bo njegova prtljaga zasenčila predsedovanje, po drugi strani pa se bo ob vsaki morebitni "slabi" potezi takoj zagnal vik in krik. Treba se je zavedati, da smo v času pred predsedovanjem pod drobnogledom, za bruseljsko medijsko jedro, kjer so praktično vsi mediji sveta, je to zanimivo. Kaj je lepšega, kot napisati kakšno šokantno zgodbo o Sloveniji, naj bo pozitivna ali negativna. Še posebej, če potem neka država malce zaide z neke poti, po kateri je prej hodila."