Delavci migranti iz Slovenije, ki živijo v Avstriji, bodo po spornem zakonu prejemali otroški dodatek glede na raven življenjskih stroškov v Sloveniji, ne v Avstriji. Foto: Reuters

Evropska komisija je sporočila, da avstrijska zakonodaja o indeksaciji družinskih prejemkov in družinskih davčnih olajšav ni v skladu s pravili EU-ja.

Bruselj je postopek proti Avstriji sprožil januarja letos, vendar po mnenju komisije odgovor, ki so ga dobili z Dunaja, ne upošteva pomislekov, zato postopek nadaljujejo.

Evropska komisija je Avstriji poslala obrazloženo mnenje in dala Dunaju dva meseca časa za ukrepanje glede otroških dodatkov. V nasprotnem primeru sledi postopek na Sodišču EU-ja.

Manj prispevkov za delavce iz tujine

V Avstriji so od 1. januarja družinski prejemki in davčne olajšave za otroke, ki prebivajo v drugi članici, odvisni od življenjskih stroškov v tej članici. To pomeni, da bi bili številni državljani EU-ja, ki v Avstriji delajo in tam tako kot lokalni delavci plačujejo prispevke za socialno varnost in davke, deležni manj ugodnosti zgolj zato, ker njihovi otroci živijo v drugi državi članici, pojasnjujejo v Bruslju.

"Pravičnost in enaka obravnava sta temelj našega enotnega trga. Mobilni delavci, ki v sistem socialne varnosti prispevajo enako kot lokalni delavci, bi morali biti deležni enakih ugodnosti," je poudarila evropska komisarka za zaposlovanje in socialne zadeve Marianne Thyssen.

Avstrijskemu zakonu že ves čas ostro nasprotuje tudi Slovenija, ki se je novembra lani pridružila skupini še šestih članic Unije, ki so se pri Evropski komisiji pritožile zaradi indeksacije avstrijskih otroških dodatkov in komisarko pozvale, naj preveri, ali je avstrijski ukrep v skladu s pravnim redom EU-ja.

Tomc: Otroci EU-ja niso prvo- in drugorazredni

Evropska poslanka Romana Tomc (EPP/SDS), ki se med drugim ukvarja s tem področjem, je v odzivu pozdravila nadaljevanje postopka. "To je za naše delavne migrante dobra novica. Pričakujem, da bo Avstrija upoštevala pomisleke Evropske komisije in ustrezno ukrepala. V EU-ju ne moremo dopustiti, da se otroci, državljani EU-ja, delijo na prvo- in drugorazredne," je dejala slovenska evropska poslanka.

Tudi evropskega poslanca Milana Brgleza (S&D/SD) so razveselili nadaljnji ukrepi Bruslja. "Če želimo, da EU obstane in se razvija, moramo pravo EU-ja udejanjati v vsaki državi, tudi v Avstriji. EU ne sme svojih državljanov deliti na prvo- in drugorazredne državljane. To je v nasprotju z njenim bistvom in z njenimi dosežki. To še posebej velja za najranljivejše skupine, kot so otroci," je zapisal v odzivu.

Madžarska zakonodaja na Sodišče EU-ja

Orbanova vlada je odgovornost za prihod prebežnikov večkrat pripisala milijarderju Georgeu Sorosu. Foto: Reuters

Evropska komisija pa nadaljuje postopek tudi proti Madžarski, ki je prvi opomin zaradi zakonodaje "stop Soros" dobila julija lani. Januarja letos je zaradi nezadovoljivega odgovora dobila še drugi opomin. Evropska komisija je zdaj v analizi odgovora presodila, da država večine pomislekov še ni naslovila, in primer predložila sodišču.

Madžarska zakonodaja omejuje pravico prosilcev za azil do komuniciranja s pristojnimi nacionalnimi, mednarodnimi in nevladnimi organizacijami, kar je kršitev direktive o azilnih postopkih in direktive o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito, meni komisija.

Kot nezakonito izpostavlja tudi uvedbo novih razlogov za nedopustnost prošnje za azil, ki pravico do azila omejujejo zgolj na ljudi, ki pridejo na Madžarsko neposredno iz kraja, kjer je ogroženo njihovo življenje, in izključujejo ljudi, ki so prišli na Madžarsko iz države, kjer njihova življenja niso neposredno ogrožena, a ta država ne izpolnjuje meril varne tretje države. Madžarska po navedbah komisije s tem krši direktivi o azilnih postopkih in pogojih za azil in listino EU-ja o temeljnih pravicah.

Opomin zaradi premalo hrane v tranzitnem območju

Med prošnjami, vloženimi po juliju, so azil na Madžarskem odobrili le Gruevskemu

Madžarska je sočasno iz Bruslja dobila tudi prvi opomin, ker ne zagotavlja hrane in ustreznih razmer za prebežnike na tranzitnem območju na meji s Srbijo. Gre za prebežnike, ki so jim zavrnili prošnje za mednarodno zaščito in čakajo na vrnitev v tretjo državo. Budimpešta po mnenju komisije s tem krši direktivo o vračanju in listino o temeljnih pravicah. Zaradi nujnosti primera ima namesto običajnih dveh mesecev na voljo le en mesec za odgovor.

Madžarska vlada pod vodstvom Viktorja Orbana se od leta 2015 zavzema za ostro politiko do prebežnikov in odločno nasprotuje bruseljskim begunskim kvotam. Zaradi nasprotovanja Budimpešte in drugih višegrajskih držav stalnemu mehanizmu obvezne razporeditve beguncev v primeru krize je v slepi ulici nujna azilna reforma.