Zdaj, ko je reformni sveženj dobil dokončno zeleno luč, imajo države članice dve leti časa za prenos direktive v nacionalno zakonodajo, nato bo začela veljati. Kot piše v sporočilu za javnost Sveta EU-ja, nova pravila zagotavljajo primerno zaščito avtorjev in umetnikov ter odpirajo nove možnosti za dostop in deljenje avtorsko zaščitenih vsebin po vsej Uniji.

Direktiva je dobila zeleno luč tako v evropskem parlamentu kot tudi na ravni držav članic. Foto: EPA

Direktiva je bila sprejeta kljub kritikam, da bo omogočila cenzuro interneta. Francoska tiskovna agencija AFP, ki se sklicuje na vire v EU-ju, poroča, da so proti glasovali Italija, Finska, Švedska, Luksemburg, Nizozemska in Poljska. Poleg Slovenije sta se glasovanja vzdržali še Estonija in Belgija.

Besedilo direktive je nastalo po dveh letih usklajevanj, ki je razdvojilo zagovornike avtorskih pravic in kritike, ki so v dokumentu prepoznali možnost za cenzuro interneta. Foto: EPA

Kompromis ne odraža interesov večine slovenskih deležnikov
Kot so pojasnili pri stalnem predstavništvu Slovenije pri EU-ju, se je Slovenija vzdržala, ker ocenjuje, da zakonodajna rešitev oziroma končni kompromis ne odraža interesov večine slovenskih deležnikov oziroma uporabnikov v zadostni meri. Slovenija se je sicer vzdržala že na glasovanju o končnem predlogu direktive v februarju.

Mejnik za razvoj dobro delujočega digitalnega enotnega trga
Romunija, ki trenutno predseduje EU-ju, je izrazila zadovoljstvo ob sprejetju uravnoteženega besedila direktive. Po oceni romunskega ministra za kulturo Valera Daniela Breaza besedilo odpira "številne priložnosti za evropski kreativni sektor, ki bo cvetel in bolje odražal našo kulturno raznolikost in druge skupne evropske vrednote". Nadaljeval je, da pa hkrati odpira enake možnosti za uporabnike in da bodo njihove pravice do svobodnega izražanja na spletu okrepljene. "To je mejnik za razvoj robustnega in dobro delujočega digitalnega enotnega trga," je dodal.

Reforme prilagojene digitalni dobi

Direktiva je del reforme avtorskega prava v EU-ju, ki bi bila prilagojena digitalni dobi, v kateri glavni dostop do ustvarjalnega dela in novinarskih člankov predstavljajo ponudniki, ki omogočajo pretakanje glasbe s spleta, platforme z videom na zahtevo, agregatorji novic in platforme, ki uporabnikom spleta omogočajo nalaganje vsebin.

Evropski poslanci so jo potrdili 26. marca
Z namenom, da bi spodbudila razvoj kreativnih industrij v Evropi, jo je Evropska komisija predlagala septembra 2016. Po več kot dveh letih dopolnjevanj in prilagajanj so Evropski parlament, Svet EU-ja in Evropska komisija februarja letos dosegli načelno politično soglasje glede ureditve avtorskih pravic v času globalnih komunikacijskih omrežij, evropski poslanci pa so jo potrdili 26. marca.