Leta 2023 so države članice EU-ja skupaj s Švico, Lihtenštajnom, Islandijo in Norveško (EU+), ki niso članice povezave, a so del schengenskega območja, prejele več kot 1,1 milijona prošenj za azil, kar je največ po begunski krizi v letih 2015 in 2016. V zadnjem četrtletju 2023 je število vloženih vlog preseglo raven iz leta 2016, ugotavlja poročilo, ki ga je danes objavil EUAA s sedežem v Valletti na Malti.

Nemčija, Francija, Španija in Italija so prejele 70 odstotkov vseh vlog. Nemčija je na samem vrhu seznama po številu prejetih vlog s 334.000 prošnjami, kar predstavlja približno 30 odstotkov vseh vlog.

Največ prošenj so tako kot v preteklosti vložili državljani Sirije (181.000), Afganistana (114.000) in Turčije (101.000). Prošnje Palestincev (12.000) so še vedno na razmeroma nizki ravni, vendar so se povečale v primerjavi z letom 2022. To zmerno povečanje se je začelo pred izbruhom trenutne vojne v Gazi, navaja poročilo.

Pri obravnavanju prošenj za azil glede na število prebivalcev je na vrhu seznama Ciper s približno 13.000 vloženimi prošnjami na milijon prebivalcev. Med preostalimi državami, ki so prejele relativno veliko prošenj za azil, poročilo omenja tudi Slovenijo, ki je tako kot Švica prejela 3400 prošenj.

EUAA: Migracijski sistem se je izkazal za odpornega

Kljub več kot 1,1 milijona prošenj v preteklem letu so se azilni sistemi, ki so se prilagodili preteklim izzivom, na splošno izkazali za odporne. Države EU+ so uporabile različne pristope, vključno z dajanjem prednosti določenim profilom, skrajšanjem intervjujev prosilcev, digitalizacijo upravnih sistemov ali povečanjem zaposlovanja in usposabljanja osebja, še navaja poročilo evropske agencije, na čelu katere je Nina Gregori.

Nasprotno pa so nekateri sprejemni sistemi pod znatnimi pritiski, opozarja EUAA v poročilu. Izzivi iz preteklih let glede sprejema prosilcev za mednarodno zaščito, med drugim zagotavljanje ustrezne nastanitve, so se v večini držav nadaljevali tudi v lanskem letu.

Poročilo tudi poudarja pomen evropskih in nacionalnih sodišč pri izvrševanju trenutne azilne zakonodaje. Kombinacija odločitev nacionalnih sodišč in napotitev na sodišče EU-ja je pomenila, da so pravosodni organi igrali vse pomembnejšo vlogo pri oblikovanju praktične uporabe pravnega reda EU-ja na področju azila.

Države članice EU-ja so sredi maja po večletnem zastoju dokončno sprejele evropski pakt o migracijah in azilu, s katerim želi EU celovito urediti upravljanje migracij. Zakonodaja, ki prinaša obvezno solidarnost med članicami, hitrejše in učinkovitejše azilne postopke ter boljše upravljanje meja, se bo začela uporabljati junija 2026.