Kot ena od 14 podpredsednikov Evropskega parlamenta je bila 44-letna Eva Kaili ena najvplivnejših v tej evropski instituciji. Kot nekdanja voditeljica poročil je imela v rodni Grčiji status slavne osebe, v Bruslju pa je slovela kot ena najbolj glamuroznih političark. Foto: Reuters
Kot ena od 14 podpredsednikov Evropskega parlamenta je bila 44-letna Eva Kaili ena najvplivnejših v tej evropski instituciji. Kot nekdanja voditeljica poročil je imela v rodni Grčiji status slavne osebe, v Bruslju pa je slovela kot ena najbolj glamuroznih političark. Foto: Reuters

Eva Kaili naj bi, tako poročata belgijski Le Soir in italijanska La Repubblica, priznala tudi, da je vedela za dejavnosti svojega partnerja Francesca Giorgija, povezane z ustanoviteljem nevladne organizacije Fight Impunity Pierom Antoniem Panzerijem.

Giorgi je minuli četrtek priznal, da je bil član organizacije, ki naj bi jo Maroko in Katar uporabljala za vmešavanje in vplivanje na politične in gospodarske odločitve Evropskega parlamenta. Priznal je tudi, da je bila njegova naloga upravljanje z denarjem omenjenih držav.

Odvetnik Kaili Andre Risopoulos je v odgovoru na vprašanja omenjenih časnikov dejal, da je ogorčen, ker sta imela dostop do dokumentov preiskovalnega sodnika. Vendar pa ob tem ni potrdil, da so bile izjave Eve Kaili delno priznanje, poročanje časnikov povzema nemška tiskovna agencija DPA.

Eva Kaili je trenutno tako kot njen partner in nekdanji evropski poslanec Antonio Panzeri v preiskovalnem priporu v Belgiji. Njenega očeta so preiskovalci 9. decembra prijeli, ko je poskušal kovček, poln denarja, skriti v hotelu v Bruslju. Jutri naj bi jo na sodišču znova zaslišali.

Kailijin drug odvetnik Mikalis Dimitrakopulos pa je medtem zanikal poročanje medijev, da je Kaili tožilcem priznala, da je očetu naročila, naj skrije svežnje bankovcev in da je vedela za domnevno nezakonito ravnanje svojega partnerja. Kaili je za ta denar "izvedela v zadnjem trenutku in je prosila, naj se nemudoma vrne njegovemu lastniku, gospodu Panzeriju", je za grški časnik Kathimerini danes dejal odvetnik.

Prvo zaslišanje Kaili pred bruseljskim sodiščem je predvideno ta četrtek ob 9. uri. Takrat naj bi sodniki odločili, ali ji bodo podaljšali pripor ali pa jo izpustili pod določenimi pogoji oziroma brez njih, je poročala italijanska tiskovna agencija Ansa.

Kaili bi morala že prejšnjo sredo stopiti pred preiskovalnega sodnika, vendar je bilo zaslišanje zaradi stavke v zaporu, kjer se nahaja, preloženo na četrtek.

Italija bo izročila Panzerijevo ženo Belgiji

Medtem je sodišče v Brescii v ponedeljek privolilo v izročitev Marie Dolores Colleoni, Panzerijeve žene, ki je skupaj s hčerko osumljena sodelovanja v kriminalni združbi, pranja denarja in korupcije. Panzerijeva žena in njuna hči Silvia sta že več kot teden dni v hišnem priporu, potem ko so belgijski sodniki zanju izdali evropski nalog za prijetje. Proti njima poteka preiskava zaradi domnevnega sodelovanja v kriminalni združbi, pranja denarja in korupcije.

Colleoni, ki ima po besedah odvetnika Angela De Risa pet dni časa, da se na odločitev sodišča pritoži, krivdo zanika. Glede izročitve hčerke bo sodišče v Brescii odločilo danes. Tudi ona obtožbe zavrača.

Dimitris Avramopulos. Foto: Reuters
Dimitris Avramopulos. Foto: Reuters

Avramopulos priznal, da je prejel 60.000 evrov

V afero je vpleten tudi nekdanji evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos, ki je v ponedeljek izjavil, da mu je nevladna organizacija Fight Impunity med februarjem 2021 in februarjem 2022 plačala 60.000 evrov, poroča bruseljski časnik Politico.

"Moje sodelovanje v organizaciji Fight Impunity je bilo od vsega začetka popolnoma brez izvršilnih ali vodstvenih odgovornosti," je v izjavi za grško državno tiskovno agencijo AMNA dejal Avramopulos, ki je položaj komisarja zasedal med letoma 2014 in 2019.

Kot je dejal, je 10. decembra 2020 od neodvisnega etičnega odbora Evropske komisije prejel dovoljenje za prevzem funkcije v organizaciji in je med februarjem 2021 in februarjem 2022 prejel prijavljeni honorar v višini približno 60.000 evrov.

Povedal je, da je prejemal mesečno plačilo v višini 5000 evrov, to pa je bilo v skladu z grško zakonodajo prijavljeno in obdavčeno v Grčiji. Njegov mesečni neto dohodek je tako znašal okoli 3750 evrov.

Kot člani "častnega odbora" organizacije za boj proti nekaznovanosti so bili poleg Avramopulosa navedeni tudi nekdanja vodja zunanje politike EU-ja Federica Mogherini, nekdanji francoski premier Bernard Cazeneuve, italijanska senatorka Emma Bonino in nekdanja evropska poslanka Cecilia Wikström. Med njimi je bila še poslanka Evropskega parlamenta Isabel Santos.

Pri Evropski komisiji so potrdili, da so Avramopulosu že po koncu mandata odobrili sodelovanje v odboru organizacije in da jih je obvestil, da bo za to prejemal plačilo. Niso pa potrdili, koliko denarja naj bi bilo, so pa dejali, da preverjajo, ali je kršil omejitve, ki so jih določili v dovoljenju. Med temi je, da v imenu nevladne organizacije ne sme stopiti v stik s komisijo.

Avramopulos je poleg nekdanjega italijanskega zunanjega ministra Luigija Di Maia, nekdanjega ciprskega komisarja Markosa Kiprianouja in nekdanjega slovaškega zunanjega ministra Jana Kubiša eden od kandidatov za mesto posebnega predstavnika EU-ja za zalivsko regijo, navaja Politico.

Visentini prejel denarno donacijo, "a ga v zameno niso prosili za nič"

Od organizacije Fight Impunity je prejel plačilo, "denarno donacijo" v višini "manj kot" 50.000 evrov, tudi generalni sekretar mednarodne zveze sindikatov (ITUC) Luca Visentini, ki je bil za kratek čas prav tako pridržan v okviru preiskav škandala. "V zameno za denar me niso za nič prosili, prav tako nisem sam zahteval ničesar in za donacijo nisem postavil nobenih pogojev," je Visantini dejal v izjavi in dodal, da je denar namenil za svojo uspešno kampanjo za vodenje ITUC prejšnji mesec in druge tekoče stroške organizacije.

"Vse, kar sem storil, sem storil v dobri veri," je še zapisal. "Vključitev v to preiskavo je zame in mojo družino šok, zato bom storil vse, kar je potrebno, da razčistim nastali položaj in dokažem svojo nedolžnost," je dodal.

Korupcijski škandal glede vmešavanja Katarja in Maroka v odločitve Evropskega parlamenta je eden največjih v zgodovini parlamenta. V okviru preiskave so preiskovalci izvedli več kot 20 preiskav, nekatere tudi v Italiji in prostorih parlamenta v Bruslju, ter pridržali več ljudi.

Belgijska policija je na Panzerijevem domu in na domu Eve Kaili, tudi pri njenem očetu, zasegla kar 1,5 milijona evrov gotovine ter telefone in računalnike.