Na evropskih volitvah izvoljeni poslanci morajo do 24. junija oblikovati politične skupine. Ustanovna seja bo 1. julija. Foto: Reuters
Na evropskih volitvah izvoljeni poslanci morajo do 24. junija oblikovati politične skupine. Ustanovna seja bo 1. julija. Foto: Reuters
Alenka Bratušek
Bratuškova želi, da bi predsednik komisije dobil čim širšo podporo, saj bo tako lažje izvajal prioritete, o katerih se bodo dogovorili. Foto: EPA
Herman Van Rompuy
Van Rompuy bo začel posvetovanja z Evropskim parlamentom o položaju predsednika Evropske komisije. Foto: EPA

Na prvem vrhu po nedeljskih volitvah v Evropski parlament so voditelji ocenili volitve, na katerih so viden uspeh dosegle skrajne evroskeptične in populistične stranke, glasovanje pa je zaznamovala tudi nizka volilna udeležba.

Voditelji so predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuyja pooblastili za posvetovanja z vsemi članicami o prednostnih nalogah prihodnje politike povezave, ki bi dale manjši poudarek varčevalnim ukrepom in bi vse sile usmerile v oživitev gospodarstva skupaj z ustvarjanjem delovnih mest, s tem pa prisluhnile zahtevam evropskih volivcev.

Po besedah Van Rompuyja so volitve pokazale na mešanico kontinuitete in sprememb, pri čemer je bilo v ospredju pogovorov v Bruslju evroskeptično sporočilo evropskih volivcev, zato so voditelji v ospredje postavili gospodarstvo. Kot je dejal, je bilo srečanje koristna prva priložnost za razpravo.

"Ob izhodu Evropske unije iz finančne krize potrebujemo pozitivno agendo rasti," je dejal predsednik Evropskega sveta.

Manjkala so ustrezna pojasnila
Slovenska premierka Alenka Bratušek, ki opravlja tekoče posle, je prepričana, da sta nizka volilna udeležba in vzpon evroskepticizma posledica, da politika ljudem ni znala pravilno pojasniti, zakaj so potrebni nepriljubljeni ukrepi in reforme, ki so jih članice sprejemale v odzivu na krizo.

Ljudje mislijo, da te ukrepe sprejemamo zaradi Evrope, ne zaradi sebe, sama pa vseskozi poudarjam, da je Slovenija vse ukrepe sprejela zaradi sebe, ne zaradi Evrope, je izpostavila Bratuškova.

Po poročanju dopisnice RTV Slovenija iz Bruslja Erika Štular so v razpravi o političnih prioritetah za naprej voditelji ponavljali, da Evropa potrebuje spremembe.

Medtem ko sta britanski premier David Cameron in francoski predsednik Francois Hollande govorila o vrnitvi pristojnosti iz Bruslja na nacionalne države, pa so nekaterih drugi menili, da je potrebne več Evrope. Med nimi je bila tudi Bratuškova.

Hollande je pozval Evropo, da posveti pozornost Franciji, kjer so vladajoči socialisti po njegovih besedah doživeli "boleč " poraz proti skrajno desni Nacionalni fronti. Zanj je zmaga omenjene stranke "travmatična tako za Francijo kot za Evropo".

Bratuškova si želi žensko na vodilnem položaju
Med prvimi nalogami, ki čakajo evropske voditelje, je dogovor o novem predsedniku Evropske komisije, ki naj bi znal sredi julija, a je zaradi različnih interesov držav članic to verjetno preveč optimističen rok.

Predsednik potrebuje kvalificirano večino članic in absolutno večino v parlamentu. Kandidata predlagajo voditelji članic, nato o njem glasuje parlament.

Bratuškova je povedala, da se o imenih kandidatov za vodilne položaje v EU-ju sploh še niso pogovarjali, saj pred tem najprej treba doreči prioritete.

Slovenska premierka si želi, da bi eno od pomembnih mest zasedla ženska, načelo, ki ima med voditelju veliko podpore.

Glede pričakovanj britanskega premierja, da se mu bo Slovenija pridružila pri nasprotovanju imenovanja Jeana-Clauda Junckerja na čelo Evropske komisije, je dejala, da je s Cameronom večkrat govorila po telefonu, a ne o zavezništvu proti kandidaturi nekdanjega luksemburškega premierja in vodje evroskupine, ampak o pomenu široke podpore kandidatu in političnim prioritetam.

Juncker še nima zagotovljenega položaja
Juncker še nima zagotovljenega položaja