Faymann se je tako odzval na (nekatere) evropske kritike avstrijskega ravnanja, češ da gre za enostransko potezo, ki je v nasprotju z vsem, kar naj bi s sodelovanjem na Zahodnem Balkanu dosegli, in ki utegne v nekaj dneh voditi v humanitarno krizo.

Do odločitve Avstrije glede zaostrovanja ukrepov na meji je bil kritičen tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. Kot je dejal, mu odločitev Dunaja ni všeč in se bo o tem pogovoril z avstrijskim kanclerjem.

Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos pa je v pismu avstrijski notranji ministrici Johanni Mikl-Leitner opozoril, da so načrtovane avstrijske dnevne in letne kvote za begunce v nasprotju z evropskim in mednarodnim pravnim redom.

Ne moremo sprejeti vseh prosilcev za azil
A Faymann je neomajen. "Na pravna vprašanja bodo morali odgovoriti pravniki, politično pa pravim, da se bomo držali napovedanih ukrepov o dnevnem omejevanju števila prebežnikov. Švedska in Nemčija morata sicer povedati svoje, a nepredstavljivo je, da bi Avstrija sprejela vse prosilce za azil v Evropi. Potem ko smo sprejeli že 100.000 prebežnikov, ne moremo avstrijskim državljanom reči, da bomo nadaljevali s tem tempom," je bil odločen Faymann.

Evropsko-turški dogovor ali zaprtje grško-makedonske meje?
Voditelji EU-ja se bodo o vprašanjih begunske krize pogovarjali na četrtkovi delovni večerji. Razprava bo sicer osredotočena na izboljšanje do zdaj nezadostnega izvajanja že sprejetih dogovorov, zlasti dogovora s Turčijo za zajezitev toka v Evropo, za katerega se še posebej zavzema nemška kanclerka Angela Merkel. "Naj kar obupamo in privolimo v nadzor grško-makedonske oziroma bolgarske meje?" se je vprašala.

Temeljni cilj evropsko-turškega dogovora je postopno in usklajeno zaostrovati nadzor na meji in zavračati vstop prebežnikom, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop. Ta pristop bodo voditelji unije po pričakovanjih potrdili tudi v sklepih, ki jih bodo sprejeli.

"Vse članice schengenskega območja morajo v celoti uveljavljati schengenski zakonik in zavračati vstop na zunanjih mejah državljanom tretjih držav, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop ali še niso zaprosili za azil, čeprav so imeli priložnost za to," piše v osnutku sklepov.

Cerar: Dokončne rešitve ne gre pričakovati
Slovenski premier Miro Cerar sicer ocenjuje, da dokončnih rešitev ne gre pričakovati: "Nihče ne pričakuje dokončnih rešitev, za zdaj se še vedno odmika tisto, kar si vsi želimo, torej neka skupna evropska rešitev na zunanjih mejah."

Četverica ne bo privolila, da postanejo ciljne države
Že pred tem so se v sredo v okviru priprav na vrh EU-ja voditelji štirih držav na balkanski begunski poti - hrvaški, srbski in makedonski ter pobudnik - slovenski premier Cerar - sešli na delovni večerji pri predsedniku Evropskega sveta Tusku in predsedniku Evropske komisije Junckerju, kjer je odmevalo tudi ravnanje Avstrije.

Premier Cerar je potrdil kritične tone, medtem ko je bil sam prizanesljivejši. "Tudi mi nismo zadovoljni, da Avstrija omejuje pritok, a razumemo, da je Avstrija v hudi stiski, zelo obremenjena s prebežniki. Če bo Avstrija že konec tedna uvedla strožje ukrepe, jih bomo tudi mi," je dejal.

Druga obrambna črta na makedonsko-grški meji
Pogovor je potrdil, da četverica držav ne bo privolila, da postanejo ciljne države za pribežnike, strinjale so se o izogibanju enostranskim ukrepom in o izboljšanju usklajevanja. Konkretnih odločitev niso sprejemali, so pa podprli Cerarjevo pobudo za pomoč Makedoniji pri krepitvi meje z Grčijo. Ta je dopolnilo drugim rešitvam, poudarja, a upošteva realnost - zato vzpostavlja drugo obrambno črto. "S tem bi zavarovali nemirni Zahodni Balkan in tudi schengensko območje," je prepričan.