Minister Aleš Hojs se v Luksemburgu udeležuje zasedanja notranjih ministrov EU-ja. Ti so med drugim pregledali stanje v pogajanjih o ključni evropski temi – paktu o migracijah in azilu, kjer občutnega napredka v šestih mesecih ni bilo.

V povezavi s krepitvijo Evropskega azilnega podpornega urada (Easo) Hojs meni, da bi lahko morda napredek dosegla Portugalska do konca svojega predsedovanja, torej do konca meseca. Sicer misli, da bi to moralo uspeti slovenskemu predsedstvu v drugi polovici leta.

Med slovenskim predsedovanjem bo po njegovih besedah pomembna tudi uredba o spremembah evropske podatkovne zbirke prstnih odtisov Eurodac. Minister predvideva, da se večina članic zavzema za napredek na tem področju. Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je sicer že konec aprila pred obiskom v Sloveniji presodila, da sta dogovora o novem mandatu za Easo in o uredbi Eurodac zelo blizu. Tudi danes je na novinarski konferenci po zasedanju dejala, da sta ta dosjeja poleg zakonodaje o pregledovanju državljanov tretjih držav na zunanji meji najbliže sprejetju.

Portugalski notranji minister Eduardo Cabrita pa je pojasnil, da je pet sredozemskih držav – Italija, Španija, Malta, Grčija in Ciper – danes v pismu izrazilo strinjanje, da se gre naprej z Easo, torej ne vztrajajo več pri paketni obravnavi. Dejal je, da so dosegli politični, načelni dogovor glede tega.

Kot enega ključnih dosežkov portugalskega predsedstva v povezavi s paktom o migracijah in azilu je Hojs navedel začetek intenzivnih pogovorov s tretjimi državami, na primer z Libijo in Marokom, o vračanju nezakonitih migrantov. Pričakuje dvostranske sporazume z nekaterimi državami, podobne sporazumu EU-ja in Turčije.

Minister je ob tem izrazil veliko bojazen glede krepitve migracijskih tokov, zlasti iz Afganistana. Umikanje zveze Nato iz države bi namreč lahko znatno okrepilo migracije ter s tem pritisk na Turčijo in Grčijo. Opozoril je tudi na podatke o velikem številu beguncev, ki so se iz Mjanmara zatekli v Bangladeš.

Hojs prepričan, da bo porast migrantov v poletnih mesecih velik

"Vse to je velika tempirana bomba," je dejal Hojs. Naslovi, ki se velikokrat pojavljajo v slovenskih medijih, da je migrantov manj kot prej, sicer držijo, a je zadaj velik potencial, opozarja minister, ki je prepričan, da bo porast v poletnih mesecih velik. "Tega potenciala ne gre podcenjevati," je dejal v virtualnem pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju.

Države članice pri vprašanju premeščanja migrantov vztrajajo na okopih

Ministri so tako na prvem fizičnem srečanju po lanskem marcu pregledali stanje v pogajanjih o paktu o migracijah in azilu, a občutnega napredka v šestih mesecih med portugalskim predsedovanjem ni bilo. Članice pri bistvenem vprašanju premeščanja migrantov vztrajajo na okopih.

Sredozemske države pod največjimi migracijskimi pritiski – Italija, Grčija, Malta, Ciper in Španija – želijo obvezno premeščanje. Podpirajo jih Nemčija in še nekatere druge članice. Baltske in višegrajske države, Danska, Avstrija, Hrvaška in Slovenija pa se zavzemajo za prostovoljno premeščanje. Poleg tega želijo nekatere sredozemske države posebno obliko premeščanja, ko gre za migrante, rešene na morju.

Na vprašanje, kako se bo slovensko predsedstvo lotilo reševanja zastoja glede premeščanja migrantov, je Hojs odgovoril, da so ti pogovori še vedno na tehnični ravni in da so še vedno "v patpoložaju". Premik z mrtve točke je še daleč, je dejal.

Hojs je kolegom v Luksemburgu predstavil prednostne naloge prihajajočega slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja na področju notranjih zadev. Med tremi ključnimi so krepitev schengenskega območja, napredek v pogajanjih o paktu o migracijah in azilu ter krepitev policijskega sodelovanja z Zahodnim Balkanom.