Voditelji članic Evropske unije bodo v četrtek na virtualnem zasedanju med drugim razpravljali tudi o enotnem evropskem potrdilu o cepljenju proti covidu-19. Neuradno naj bi mu Hrvaška nasprotovala. Foto: EPA
Voditelji članic Evropske unije bodo v četrtek na virtualnem zasedanju med drugim razpravljali tudi o enotnem evropskem potrdilu o cepljenju proti covidu-19. Neuradno naj bi mu Hrvaška nasprotovala. Foto: EPA

Drugače od nekaterih držav članic EU-ja, kot so Grčija, Madžarska in Estonija, ki so napovedale uvedbo posebnih potrdil o cepljenju proti covidu-19, ki jih pogovorno imenujejo covidni potni listi, je stališče hrvaškega ministrstva za turizem in šport, da "sistem covidnih potnih listov ni dorečen na ravni EU-ja", poroča Jutarnji list. Časopis se sklicuje na neuradne vire, da Hrvaška na četrtkovi videokonferenci ne bo podprla uvedbe covidnih potnih listov, ki naj bi dopolnili izvajanje ostrih protikoronskih ukrepov na državnih mejah.

Grčija si želi cepilne potne liste – razprava voditeljev EU-ja v četrtek

Hrvaški pravni strokovnjaki menijo, da je ideja o povezovanju prostega pretoka ljudi s cepljenjem protislovna, saj v večini držav cepljenje proti covidu-19 ni obvezno, prav tako opozarjajo pred diskriminacijo ob mobilnosti državljanov EU-ja.

Posebej poudarjajo to, da posamezniki sami ne morejo izbrati, kdaj se bodo cepili, saj vsaj še nekaj mesecev ne bo na voljo toliko cepiva, da bi se lahko cepil vsak, ki si to želi.

"Evropa je celina pravične obravnave"

V Evropski komisiji v povezavi z grško pobudo o potrdilu o cepljenju proti covidu-19, ki bi omogočilo potovanja, poudarjajo, da je najprej bistveno zagotoviti učinkovito uporabo podatkov o cepljenju v zdravstvene namene, nato je treba premisliti o uporabi v druge namene.

"Nikakor ne smemo dovoliti, da bi omejili pravice in svoboščine tistih, ki se ne morejo ali nočejo cepiti," je po virtualnem zasedanju ministrov EU-ja za evropske zadeve poudaril podpredsednik komisije Maroš Šefčovič. "Evropa je celina pravične obravnave in nediskriminacije. To je izhodišče vseh razprav o tem vprašanju," je poudaril.

Portugalska državna sekretarka za evropske zadeve Ana Paula Zacarias pa je spomnila, da je negotovosti v povezavi z virusom še veliko in da se bo ta razprava vsekakor nadaljevala. Eno je, da potrebujemo dokaz o cepljenju, drugo vprašanje pa je, kaj lahko storimo s tem dokazom, je ponazorila. Ob tem je izpostavila, da morajo meje ostati odprte. Vsi se strinjajo, da je potrdilo o cepljenju z zdravstvenega vidika nujno, vendar pa se krešejo mnenja glede pravic, ki naj bi jih zagotavljalo, in časovnega vidika uvedbe. Ker vsi še nimajo dostopa do cepiva, se vrstijo svarila pred diskriminacijo, pa tudi opozorila, da še ni jasno, ali cepljena oseba prenaša virus.

Izvršni direktor Pfizerja Albert Bourla je pretekli teden dejal, da zanesljivih podatkov o tem še ni in da več jasnosti pričakujejo februarja. Na vprašanje o stališču predsednika vlade Janeza Janše do tega so v njegovem kabinetu zapisali, da je premier v povezavi s pobudo grškega kolega Kiriakosa Micotakisa glede uvedbe potnega lista oziroma potrdila o cepljenju proti covidu-19 "javno že povedal, da meni, da bo do tega slej kot prej prišlo in da obveznost cepljenja za obisk posamezne države že danes ne pomeni nič novega". "Predsednik vlade je tudi že ocenil, da bodo cepilni potni listi koristili vsem," so še sporočili.

Za preglednejše pogodbe o nakupu cepiv

EU je doslej s šestimi farmacevtskimi podjetji sklenil pogodbe o nabavi 2,3 milijarde odmerkov cepiv. Za zdaj so v Uniji odobrili cepivi Pfizerja in BioNTecha ter Moderne, s katerima se je Unija dogovorila za do 760 milijonov odmerkov cepiva, kar je dovolj za cepljenje 80 odstotkov prebivalcev.

Nikakor ne smemo dovoliti, da bi omejili pravice in svoboščine tistih, ki se ne morejo ali nočejo cepiti. Evropa je celina pravične obravnave in nediskriminacije. To je izhodišče vseh razprav o tem vprašanju.

Maroš Šefčivoč

A vrstijo se kritike, da proces poteka prepočasi, prah pa dvigujejo tudi navedbe o dvostranskih dogovorih članic s farmacevtskimi podjetji, ki naj bi se sklepali vzporedno z evropskim procesom, medtem ko v Bruslju zanikajo, da bi videli kakšno vzporedno pogodbo. Pretekli konec tedna je razburila novica, da bodo pri dobavi Pfizerjevega cepiva v prihodnjih tednih zamude.

Po mnenju evropskih poslancev je eden od razlogov, ki spodbuja omahovanje ljudi pri odločanju za cepljenje in dezinformacije v povezavi z varnostjo cepiv, predvsem pomanjkanje preglednosti.

Poslanci tudi o dogodkih v ZDA

Na januarskem plenarnem zasedanju bodo evropski poslanci v sredo, na dan, ko bo v ZDA potekala inavguracija novoizvoljenega ameriškega predsednika Joeja Bidna, razpravljali tudi o nedavnih dogodkih v ZDA, kjer so podporniki predsednika Donalda Trumpa vdrli v ameriški kongres, čemur so sledili postopki za odstavitev Trumpa zaradi njegove vloge pri spodbujanju nasilja.

Zaradi manjšega požara v bližini zaprli ameriški kongres

V parlamentu menijo, da bo prisega Bidna priložnost za novo poglavje odnosov med EU-jem in ZDA.

Portugalsko predsedovanje s poudarkom na socialnih razsežnostih epidemije

Portugalski premier Antonio Costa bo sredi tedna predstavil program šestmesečnega predsedovanja Portugalske Svetu EU-ju, sledila bo razprava z evropskimi poslanci. Portugalska, ki je predsedovanje prevzela 1. januarja, se bo osredotočila na reševanje socialnih razsežnosti pandemije covida-19 ter na vključujoč podnebni in digitalni prehod. Maja naj bi portugalsko predsedstvo v Portu pripravilo socialni vrh EU-ja.

Pravica do digitalnega odklopa

Parlament naj bi v četrtek pozval k sprejetju zakonodaje EU-ja, ki bi zagotavljala pravico do digitalnega odklopa od dela, ki bo zagotovil jasno razmejitev med delovnim in prostim časom. Poslanci menijo, da je pravica do odklopa temeljna pravica, ki delavcem omogoča, da se vzdržijo opravljanja nalog, povezanih z delom, telefonskih klicev, elektronske pošte in drugih elektronskih sporočil zunaj delovnega časa.

V skupni razpravi in glasovanju o treh resolucijah bodo evropski poslanci v četrtek predlagali vrsto ukrepov za večjo enakost spolov in boljšo zaščito pravic žensk.