Janez Janša pogosto napada medije prek svojega Twitterja. Foto: MMC RTV SLO
Janez Janša pogosto napada medije prek svojega Twitterja. Foto: MMC RTV SLO

"Odnosi vlade z mediji so zelo napeti, pri čemer premier neposredno napada medije in posamezne novinarje, najpogosteje po Twitterju," piše v dokumentu, ki ga je pripravila služba parlamentarnega odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (Libe).

V dokumentu na 33 straneh opisujejo predvsem dogajanje v Sloveniji v zadnjem letu. Na področju medijev izpostavljajo dolg seznam skrbi s področja svobode medijev in zaščite novinarjev, med drugim so zaznali napade in grožnje, kampanje žaljenja, sodne postopke proti novinarjem in medijem ter politične in gospodarske pritiske v okviru blokiranja javnih sredstev. "Kar vodi v samocenzuro," so dodali.

Objavili so tudi podrobno tabelo z napadi premierja in vladnih predstavnikov s sovražnim govorom, žalitvam in grožnjami novinarjem in medijem. "Tovrstno obnašanje ni običajno za voditelje evropskih demokratičnih držav, ki temeljijo na vladavini prava, temeljnih pravicah in spoštovanju evropskih vrednot," še pišejo.

Opozorili so, da se od ljudi na pomembnih vladnih položajih pričakuje, da bodo stremeli k združevanju in da bodo spodbujali dialog ter konsenz na vseh ravneh. Neposredni in osebni napadi od ljudi na vodilnih položajih se lahko razumejo kot zloraba oblasti, cilj pa je ustrahovanje in utišanje, pišejo.

Opozorili so tudi na politične vplive prek lastnikov medijev in na financiranje slovenskih medijev iz krogov blizu madžarske stranke Fidesz premierja Viktorja Orbana. V primeru Nova24 so zapisali, da so jo sprva financirali člani in podporniki SDS-a, preživela pa je zaradi madžarskih investicij. Pred investicijo je namreč v prvih letih naredila za več kot milijon evrov izgube, pojasnjujejo.

Pozornost v dokumentu so namenili še napadom vladnih predstavnikov na predstavnike pravosodja. Spomnili so tudi na menjave na vodilnih položajih, med drugim v policiji, vojski, statističnem uradu in obveščevalni agenciji. "To je bilo prvič, da je prišlo do takšnih odpovedi brez navajanja razloga," so zapisali.

Glede dogajanja v Sloveniji so še opozorili na pritiske, s katerimi se spoprijemajo nevladne organizacije, menjave v vodstvu muzejev in sodne postopke proti članom vlade. Dodali so tudi, da že od aprila lani redno potekajo protivladni protesti, čeprav udeležencem grozijo visoke globe.

Mednarodne organizacije opozarjajo na ogroženost novinarstva na Madžarskem, Poljskem in v Sloveniji. Glede Slovenije so iz Evropskega parlamenta v napovedi plenarnega zasedanja zapisali, da se slovenski novinarji spopadajo z vsesplošnim spletnim nadlegovanjem in grožnjami. Vedno več pa je tudi poročil o političnem vmešavanju v javne in zasebne medije. Foto: Reuters
Mednarodne organizacije opozarjajo na ogroženost novinarstva na Madžarskem, Poljskem in v Sloveniji. Glede Slovenije so iz Evropskega parlamenta v napovedi plenarnega zasedanja zapisali, da se slovenski novinarji spopadajo z vsesplošnim spletnim nadlegovanjem in grožnjami. Vedno več pa je tudi poročil o političnem vmešavanju v javne in zasebne medije. Foto: Reuters

Številna opozorila o dogajanju v Sloveniji

Medtem pa je 19 mednarodnih nevladnih organizacij in združenj s področja medijev in človekovih pravic EU pozvalo k "odločnemu ukrepanju za zaščito neodvisnega novinarstva" na Poljskem, Madžarskem in v Sloveniji. Do pozivov prihaja pred sredino razpravo Evropskega parlamenta o ogrožanju medijske svobode v omenjenih državah.

Kot so v pismu evropskim poslancem zapisale nevladne organizacije in novinarska združenja, med katerimi je tudi Društvo novinarjev Slovenije (DNS), je stranka Fidesz v zadnjih desetih letih "izpopolnila postopek podrejanja medijev s strani države". Neukrepanje EU-ja je opogumilo madžarsko vlado, pri čemer zdaj še poljska vlada izbira elemente madžarskega sistema, ki bi ustrezali poljskemu sistemu.

"Posledice so jasne. Neodvisno novinarstvo je ogroženo kot še nikoli doslej, ko vladi izkrivljata in preoblikujeta medijski trg v svojo korist. To pa ima škodljive posledice za medijsko svobodo in demokracijo v Evropi," so poudarili.

"Podoben razvoj dogodkov je zdaj mogoče opaziti tudi v Sloveniji, kjer vlada pod vodstvom SDS-a napada javne medije in neti sovraštvo do kritičnih novinarjev," so sporočili v nevladnih organizacijah.

Poudarili so, da je EU predolgo stal ob strani. Ponavljajoče se neukrepanje pri preprečevanju spodkopavanja medijske svobode in pluralizma na Madžarskem in Poljskem je omogočilo, da se je ta model podrejanja medijev razširil v druge države članice, so opozorili. "Čas je, da Evropska komisija ukrepa," so zapisali.

Zavzeli so se še za okrepitev pooblastil Evropske komisije za zaščito pluralizma in neodvisnosti medijev. Bruselj so pozvali še tudi k temu, da naj zagotovi, da vlade sredstev EU-ja za obnovo po pandemiji ne bodo zlorabile za nadaljnje podrejanje medijev.

Pismo evropskim poslancem je podpisalo 19 nevladnih organizacij s področja medijev in človekovih pravic. Med njimi so poleg DNS še Mednarodni inštitut za tisk (IPI), Helsinška fundacija za človekove pravice, Evropsko združenje novinarjev, PEN International in Novinarji brez meja. Foto: EPA
Pismo evropskim poslancem je podpisalo 19 nevladnih organizacij s področja medijev in človekovih pravic. Med njimi so poleg DNS še Mednarodni inštitut za tisk (IPI), Helsinška fundacija za človekove pravice, Evropsko združenje novinarjev, PEN International in Novinarji brez meja. Foto: EPA

Liberties tudi o "prestitutkah"

Nevladna organizacija za zaščito in promocijo temeljnih svoboščin Civil Liberties Union for Europe (Liberties) pa medtem v svojem poročilu ugotavlja, da je politični pritisk na medije skrb vzbujajoč na Poljskem, Madžarskem in Sloveniji, ki da je še posebej osupljiv primer.

Liberties opozarja, da v Sloveniji novinarjem redno grozijo, novinarke označujejo za "prostitutke", novinarji pa se zatekajo v samocenzuro kot sredstvo za zaščito pred takšnimi napadi. V Bolgariji, Italiji, Španiji, Sloveniji in na Hrvaškem je za medije vse bolj sovražno okolje, še navaja poročilo.

Vlade z avtoritarnimi težnjami na Madžarskem, Poljskem in v Sloveniji so sicer pandemijo uporabile kot izgovor za nadaljnjo slabitev demokratičnih standardov, ugotavlja Liberties.

Omejitve svobode združevanja so se po navedbah poročila poslabšale, na primer v Bolgariji, Nemčiji, na Madžarskem, Irskem in v Sloveniji. Oviranje zbiranja in samovoljno pridržanje protestnikov sta vse bolj skrb vzbujajoč trend v številnih državah, vključno s Francijo, Bolgarijo, Hrvaško, Poljsko, Španijo in Slovenijo.

Liberties ob tem tudi ugotavlja, da so v zadnjih letih pravnih tožb deležni tudi novinarji, aktivisti in umetniki, tudi v državah, kot so Hrvaška, Francija, Italija, Irska in Slovenija.

"Številni voditelji EU-ja so letos ogrozili zdravje svojih demokracij. Medtem ko je pandemija nedvomno odigrala vlogo pri oslabitvi vladavine prava, so vlade v številnih državah EU uveljavile nesorazmerne omejitve državljanskega prostora, svobode medijev in udeležbo. Države, kot so Madžarska, Poljska ali Slovenija, so izkoristile pandemijo, da bi okrepile svojo oblast in omejile kritiko vlade," je dejala višja svetovalka Libertiesa Linda Ravo.

Ključno vlogo za zaščito vladavine prava in demokracija ima po navedbah Liberties prav EU, zato so Evropsko komisijo pozvali, naj razširi obseg revizij, poda jasna priporočila za posamezne države ter uveljavi sankcije proti državam, ki škodujejo vladavini prava, ter po potrebi sproži ustrezne postopke pred sodiščem.

Obsodba napadov na Marka Milosavljevića


Člani katedre za novinarstvo na ljubljanski fakulteti za družbene vede ostro obsojajo "orkestrirane napade" na osebno in akademsko integriteto Marka Milosavljevića po njegovem nastopu na seji posebne skupine Evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije, načel pravne države in državljanskih svoboščin, ki je bila namenjena seznanitvi razmer na področju medijske svobode v Sloveniji.

"Predstavniki politične oblasti so skupaj z njihovimi propagandnimi podaljški na internetnih družbenih omrežjih ter v interesno ali lastniško povezanih medijih v preteklih dneh poskušali ponižati Milosavljevića z govorico, v kateri se prepletajo hujskaštvo, nacionalizem in manipulacije," so danes sporočili s katedre za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. "Brez akademske svobode ni kritike, odsotnost kritike vodi v enoumje," so dodali člani katedre.

Med drugim so kritiki Milosavljeviću očitali laganje, pri čemer so izpostavili njegovo izjavo, da je bil generalni direktor Radiotelevizije Slovenija Igor Kadunc zamenjan pred koncem mandata. Milosavljević se je za napačno trditev glede menjave vodstva javnega medijskega zavoda opravičil, kritike o blatenju domovine pa zanika.