V javnosti je veliko ugibanj, kdo bi bil najprimernejši kandidat za novega slovenskega evropskega komisarja. Foto: Reuters

Po izjavah francoskega predsednika Emanuela Macrona, ki zdaj ni naklonjen širitvi Unije, je marsikdo prepričan, da resor postaja vse manj pomemben, slovenska želja po njem pa zato nepremišljena in nestrateška.

Slovenija pa ima prav na tem področju tudi prednosti, ki bi jih lahko dobro izkoristila. Širitev ni enkraten dogodek, je proces z odpiranjem in zapiranjem poglavij in Slovenija lahko iz tega naredi uspešno zgodbo, pojasnjuje strokovnjak za mednarodne odnose Marko Lovec.

"Slovenija lahko sodeluje in pomaga s svojimi izkušnjami in hkrati to unovči za krepitev dvostranskih odnosov in za krepitev svoje vloge v zahodnobalkanski regiji, ki je praktično edina naša strateška zunanjepolitična regija," pravi Marko Lovec s Centra za mednarodne odnose pri Fakulteti za družbene vede (FDV).

Medtem pa se mnenji nekdanjega evropskega komisarja iz Slovenije in zdajšnje slovenske komisarke Violete Bulc nekoliko razlikujeta.

"Dejstvo, da smo s tem področjem na neki način interesno povezani, ne govori ravno v korist možnosti, da bi ga lahko zasedel komisar oz. komisarka iz Slovenije. V našem izhodišču bi morala biti želja podpredsedniško mesto na enem od področij, ki bodo zagotovo v središču političnih razprav," je pojasnil nekdanji evropski komisar Janez Potočnik.

"Bila sem zelo aktivna v tem mandatu in naredili smo veliko konkretnih, pozitivnih rezultatov, naša prisotnost je zelo zaželena, še vedno smo tisti, ki razumemo izzive pa tudi načine, kako delati z Zahodnim Balkanom," pa meni Bulčeva.

Prav zato v nasprotju s številnimi drugimi državami Unije vprašanje širjenja povezave na Zahodni Balkan za Slovenijo nikakor ni nepomembno. Ne nazadnje naj bi bila to tudi ena izmed ključnih točk slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije leta 2021. Kar je tudi premier Marjan Šarec v zadnjem času večkrat poudaril: "Od nove komisije pa želimo več dejavnosti na področju širitve na Zahodni Balkan."

Kolikšno težo bo dejansko dobilo to področje, bo odvisno predvsem od novega vodstva Evropske komisije. "Na neki način je splošno mnenje v komisiji, da širitveni resor ni med tistimi najpomembnejšimi, verjetno zaradi tega, ker se je v zadnjih 15 letih, po veliki širitvi, na tem področju dogajalo relativno malo," meni nekdanji komisar Potočnik.

Komisarka Bulčeva pa pravi: "V eni obliki bo ta portfelj zagotovo v enem izmed portfeljev. Tako, da je smiselno izraziti svoje prioritete, se bo pa treba za to še tudi pogajati."

Lovec opominja, da je vse odvisno potem tudi od konkurence na evropski ravni in od tega, ali imamo primernega kandidata. O teh se v zadnjih dneh veliko ugiba. Neuradno naj bi premier Šarec že imel svoj nabor kandidatov, ki pa ga še skrbno skriva.

Kdo so kandidati?
Da Slovenija lobira za zasedbo mesta komisarja za širitev, je po mnenju profesorja Lovca dobra poteza. Ob tem opozarja, da je bazen stranke LMŠ preplitek: "Na drugi strani upam tudi, da bodo gledali nekoliko širše od koalicijskih oz. domačih političnih ravnotežij, čeprav tudi kandidati, ki se omenjajo, sedanji zunanji minister, Fajonova, niso slabi kandidati."

Poleg zunanjega ministra Mira Cerarja in evropske poslanke Tanje Fajon se neuradno za mesto komisarja za širitev omenjata tudi nekdanji zunanji minister Samuel Žbogar ter nekdanja veleposlanica v Nemčiji in zdajšnja v Švici Marta Kos.
Slovenijo zanima resor za širitev Unije
Razrez funkcij v EU-ju brez novih članic