Kitajski veleposlanik na Danskem Feng Tie ob prihodu na zunanje ministrstvo v Københavnu. Foto: EPA
Kitajski veleposlanik na Danskem Feng Tie ob prihodu na zunanje ministrstvo v Københavnu. Foto: EPA

Evropska unija je v ponedeljek uvedla sankcije proti štirim kitajskim uradnikom in javnemu varnostnemu uradu zaradi kršenja človekovih pravic muslimanski manjšini Ujgurov v avtonomni pokrajini Sinkiang. To so bile prve sankcije Evropske unije proti Kitajski zaradi človekovih pravic po pokolu na Trgu nebeškega miru leta 1989. Po EU-ju so sankcije v ponedeljek uvedle tudi ZDA, Velika Britanija in Kanada.

Peking je v odziv na sankcije Evropske unije sprejel povračilne ukrepe proti nekaterim evropskim politikom in raziskovalcem ter pravnim osebam oziroma organom EU-ja.

Kitajska: "Sankcije v nasprotju z realnostjo"

Kitajska je danes ob zagovoru vodje delegacije EU-ja Chapiusa pozvala Unijo, naj prizna resnost svoje napake, jo odpravi in konča spor, da ne bi dodatno škodovali kitajsko-evropskim odnosom. Namestnik kitajskega zunanjega ministra Čin Gang je v pogovoru dejal, da ukrepi temeljijo na lažeh in napačnih informacijah.

Sankcije naj bi bile v "nasprotju z realnostjo", EU pa "ne more poučevati Kitajske o človekovih pravicah", je še sporočilo kitajsko zunanje ministrstvo. Na zagovor so poklicali tudi britanskega veleposlanika v Pekingu, ki naj bi prejel podobno sporočilo.

Številne evropske države – med drugim Belgija, Nizozemska, Danska in Nemčija – so medtem na zagovor v povezavi s kitajskimi povračilnimi ukrepi poklicale kitajske veleposlanike.

Ukrepi proti številnim evropskim politikom

Kitajske sankcije so med drugim prizadele slovensko predstavnico v politično varnostnem odboru Veroniko Boškovič Pohar, je za Radio Slovenija poročala Rajka Pervanje.

Med evropskimi politiki sta tudi belgijski poslanec Samuel Cogolati, ki je v parlamentu predlagal resolucijo, s katero bi kitajska dejanja proti Ujgurom razglasili za genocid, in nizozemski poslanec Sjoerd Wiemer Sjoerdsma ter evropski poslanci Reinhard Butikofer, Michael Gahler, Raphael Glucksmann, Ilhan Kyuchyuk in Miriam Lexmann, litovska poslanka Dovile Sakaliene, nemški raziskovalec Adrian Zenz, švedski raziskovalec Björn Jerden, politično-varnostni odbor Sveta EU-ja, pododbor Evropskega parlamenta za človekove pravice, nemški sinološki inštitut Mercator Institute in danski sklad Alliance of Democracies Foundation.

Sorodna novica Neodvisno poročilo: Kitajska nad Ujguri izvaja kulturni in demografski genocid

Danska: Kitajske sankcije napad na svobodo izražanja

Nemčija je opozorila, da kitajske sankcije proti evropskim poslancem, znanstvenikom, političnim institucijam in nevladnim organizacijam pomenijo neprimerno zaostrovanje, ki po nepotrebnem obremenjuje odnose med EU-jem in Kitajsko.

Na Danskem so ogorčeni, ker je Kitajska sankcije uvedla proti skladu, ki ga je ustanovil nekdanji predsednik danske vlade. "Ko Kitajska uvaja sankcije proti svobodnim, kritičnim evropskim politikom, institucijam in oporečnikom samo zato, ker so bili kritični do Kitajske, je to jasen napad na svobodo izražanja v Evropi in na Danskem," je sporočil danski zunanji minister Jeppe Kofod.

"Dokler Kitajska izvaja genocid nad Ujguri, ne bom tiho. Te sankcije so dokaz, da je Kitajska dovzetna za zunanji pritisk. Upam, da bodo moji evropski kolegi izkoristili ta trenutek in povzdignili glas tudi sami," je tvitnil nizozemski poslanec Sjoerdsma.

Milijon Ujgurov v prevzgojnih taboriščih

Kitajske oblasti so v preteklih letih v prevzgojna taborišča v pokrajini Sinkiang zaprle več kot milijon Ujgurov in pripadnikov drugih manjšin, s čimer naj bi jih želeli prisilno asimilirati. Kitajske oblasti trdijo, da so to središča za poklicno izobraževanje, v katerih naj bi izkoreninili ekstremizem in terorizem.