Francoski predsednik je po srečanju spregovoril z novinarji. Foto: Reuters

V Parizu je potekalo neformalno srečanje zunanjih in notranjih ministrov EU-ja, ki so govorili o migracijah in z njimi povezanih varnostnih vprašanjih.

"Sklep današnjega srečanja je ta, da je v tem trenutku 14 držav članic načeloma podprlo francosko-nemški dokument," je po sestanku dejal francoski predsednik, ki pa več podrobnosti ni navedel.

Vir blizu francoskega predsednika je za Reuters povedal, da so podporo novemu mehanizmu poleg Francije in Nemčije izrazili še Finska, Portugalska, Hrvaška, Luksemburg, Litva in Irska.

Na srečanje ni bilo italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija, ki pa je poslal pismo francoskemu kolegu in ga opozoril na posledice odločitev, ki jih sama sprejemata Pariz in Berlin.

Francija in Nemčija si že dalj časa prizadevata za dogovor o začasni ureditvi za razporeditev prebežnikov, rešenih v Sredozemlju, saj kompromisa o stalnem mehanizmu v okviru evropske azilne reforme ni na vidiku zaradi razklanosti glede predvidenih obveznih begunskih kvot, ki jim odločno nasprotujejo višegrajske države.

Po predlogu Francije in Nemčije bi skupna evropska ureditev preprečila, da bi Italija in Malta ladjam z rešenimi prebežniki na krovu še naprej prepovedovali vplutje v svoja pristanišča, kar sta v preteklosti že večkrat storili iz bojazni, da bosta morali nezakonite prebežnike, ki bi vstopili na njeno ozemlje, tudi obdržati.

O novem solidarnostnem mehanizmu so prejšnji teden na neformalnem srečanju v Helsinkih že govorili notranji ministri EU-ja, naslednje izredno srečanje pa je predvideno za prvi teden septembra.

Preboja pri iskanju kompromisa o perečih migracijskih in azilnih vprašanjih sicer ni pričakovati pred oblikovanjem nove Evropske komisije, ki naj bi začela delati novembra, in začetkom novega političnega cikla.

Nevladniki kritični do EU-ja

V nevladnih organizacijah so bili v Parizu kritični in ogorčeni. "Zaradi nedejavnosti EU-ja mora zdaj civilna družba tvegati življenja na odprtem morju. Nesprejemljivo je, da ljudje umirajo pred evropskimi pristanišči," je bila kritična predstavnica organizacije SOS Mediterranee Sophie Beau.

"Vračamo se na morje, ker ljudje umirajo," je opozorila predsednica Zdravnikov brez meja Joanne Liu. Obe organizaciji sta namreč napovedali, da bosta znova začeli reševalne akcije v osrednjem Sredozemskem morju.

Odločen je bil tudi nemški zunanji minister Heiko Mass, ki je dejal, da se mora "barantanje glede reševanja ljudi, ki se v Sredozemskem morju znajdejo v stiski, končati".

V Sredozemskem morju je na poti v Evropo letos umrlo več sto prebežnikov. Foto: Reuters

Slovenijo zastopal Andrej Logar

Srečanja v Parizu, ki sta ga sklicala francoski zunanji in notranji minister Jean-Yves Le Drian in Christophe Castaner, se je v imenu Slovenije udeležil tudi posebni odposlanec ministra za zunanje zadeve za naloge, povezane s ključnimi in strateškimi vsebinami, Andrej Logar.

Logar je na srečanju povedal, da Slovenija, ki je doslej skozi različne operacije že izkazala solidarnost z državami članicami, še naprej podpira skupno evropsko rešitev glede migracij, nasprotuje kakršnim koli enostranskim potezam in podpira reformo skupnega evropskega azilnega sistema, so sporočili z ministrstva za zunanje zadeve.

Dodali so, da je posebni odposlanec tudi poudaril, da je za Slovenijo ključnega pomena t. i. zahodnobalkanska migrantska pot, zato je Slovenija še posebej dejavna prav v tej regiji.

Udeleženci srečanja so izrazili skrb glede položaja prebežnikov in beguncev v Libiji in se zavzeli, da je treba vložiti več napora v odkrivanje in razbitje tihotapskih mrež ter v zmanjšanje poskusov nevarnega prečkanja Sredozemskega morja. Pri tem naj bi bila velikega pomena dobra koordinacija in sodelovanje med evropskimi državami in mednarodnimi organizacijami.

Glede vračanja prebežnikov so udeleženci poudarili, da je treba vsem državam članicam, zlasti državam prvega vstopa in izkrcanja, dati vso potrebno pomoč EU-ja, finančno in tehnično, da bi olajšali hitro in zakonito vračanje izkrcanih oseb, ki ne potrebujejo mednarodne zaščite oziroma jim je bila zavrnjena azilna zaščita, v državo izvora, so še sporočili z MZZ-ja.