Poljska in Madžarska spadata med največje neto prejemnice evropskih sredstev. Foto: Reuters
Poljska in Madžarska spadata med največje neto prejemnice evropskih sredstev. Foto: Reuters

To bi pomenilo novo krizo pri sprejemanju svežnja za spoprijemanje Evrope s pandemijo covida-19, so povedali evropski diplomatski viri.

Sklepov uredbe o večletnem proračunu EU-ja ni bilo mogoče doseči zaradi zadržkov dveh članic, je sporočilo nemško predsedstvo, pri čemer držav, ki sta onemogočili sprejetje uredbe, ni imenovalo.

Madžarski parlament je podprl podaljšanje izrednih razmer v državi za 90 dni. Foto: EPA
Madžarski parlament je podprl podaljšanje izrednih razmer v državi za 90 dni. Foto: EPA

Na zasedanju veleposlanikov držav Evropske unije sta blokirali ključna dela več kot 1800 milijard evrov vrednega svežnja za obnovo evropskega gospodarstva po pandemiji.

Prav tako sta preprečili potrditev nedavnega političnega dogovora o uredbi o večletnem proračunu za obdobje 2021–2027, ki so ga dosegli prejšnji torek in vključuje dodatnih 15 milijard evrov za nekatere ključne evropske programe. Tudi ta del zakonodaje se sprejema s soglasjem.

Trn v peti je nov pogoj za evropska sredstva

V skladu z napovedmi iz Budimpešte in Varšave v preteklih dneh gre za Madžarsko in Poljsko, kar so potrdili tudi diplomatski viri. Državi spadata med največje neto prejemnice evropskih sredstev, moti pa ju nov pogoj za pridobivanje teh sredstev, in sicer spoštovanje načela vladavine prava. To uredbo so članice sicer potrdile s kvalificirano večino.

Pozivi k politični odgovornosti

Evropski komisar za proračun Johannes Hahn je na družbenem omrežju Twitter izrazil razočaranje, ker veleposlanikom držav članic ni uspelo doseči soglasja o sklepu o lastnih virih, ki je temelj svežnja.

Sorodna novica Orban: Merilo vladavine prava ne more biti pogoj za pridobivanje evropskih sredstev

"Vse države članice pozivam, naj nujno prevzamejo politično odgovornost in naredijo potrebne korake za sprejetje svežnja. Tu ne gre za ideologije, temveč za pomoč našim državljanom v najhujši krizi po drugi svetovni vojni," je še zapisal.

Na Twitterju se je odzval tudi predsednik Evropske ljudske stranke (EPP) Donald Tusk, ki je zapisal, da je "vsakdo, ki je proti načelom vladavine prava, proti Evropi".

Izrazil je tudi pričakovanje, da bodo vse stranke znotraj EPP-ja zavzele jasno stališče do tega. "Nasprotnikov naših temeljnih vrednot ne sme nihče več zaščititi," je še dodal.

"Onemogočanje nujnih sredstev celotni Evropi"

Vodja skupine Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Manfred Weber je po poročanju tujih tiskovnih agencij poudaril, da se tisti, ki spoštuje vladavino prava, nima česa bati.

"Onemogočanje nujnih sredstev celotni Evropi v časih najhujše krize zadnjih desetletij je neodgovorno," je zapisal v sporočilu za javnost in dodal: "Če želita Viktor Orban in Jaroslaw Kaczynski vsem preprečiti uporabo teh sredstev, bosta morala to pojasniti milijonom delavcev, podjetnikov, županov in študentov, znanstvenikom in kmetom, ki računajo na ta denar."

Sorodna novica Dosežen dogovor o svežnju za obnovo EU-ja po pandemiji

Posledica bodo zamude

Evropski diplomatski viri so na vprašanje, kaj se bo zgodilo v primeru blokade, odgovorili, da bodo preučili položaj skupaj s predsednikom Evropskega sveta in Evropsko komisijo ter premislili o nadaljnjih korakih. To pa gotovo pomeni novo krizo oziroma poslabšanje pandemične krize, kar bo nedvomno prineslo zamude, so ocenili.

V ospredju tri vprašanja

Voditelji članic EU-ja so julija dosegli dogovor o svežnju za spoprijemanje Evrope s pandemijo covida-19, ki vključuje večletni proračun Unije za obdobje 2021–2027 v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov.

Sorodna novica Evropska sredstva bodo dobile le države, kjer velja vladavina prava

Nato so se začela pogajanja članic z Evropskim parlamentom o zakonodajnem okviru svežnja.

V ospredju so bila ves čas tri vprašanja: pogojevanje sredstev z vladavino prava, zahteva parlamenta po dodatnih sredstvih za nekatere ključne evropske programe in zakonodaja o lastnih virih, s katerimi se polni evropski proračun. Potem ko so pogajalci v preteklih tednih dosegli načelni dogovor o prvih dveh vprašanjih, se je pozornost usmerila v zakonodajo o lastnih virih, zapletlo pa se je tudi pri preostalih delih svežnja, saj so vsi elementi zelo tesno prepleteni.