'Govorim v imenu celotne nemške vlade, da bi morali stopiti korak naprej in EU-ju dati pravice do posredovanja v nacionalne proračune,' je dejala Merklova. Foto: Reuters
'Govorim v imenu celotne nemške vlade, da bi morali stopiti korak naprej in EU-ju dati pravice do posredovanja v nacionalne proračune,' je dejala Merklova. Foto: Reuters
Evro
Nemčija zavrača možnost hitre uvedbe enotnega nadzora nad evropskimi finančnimi institucijami. Foto: EPA

Merklova je v spodnjem domu parlamenta, bundestagu, le nekaj ur pred začetkom vrha Evropske unije potrdila besede finančnega ministra Wolfganga Schäubleja. Ta je v torek izrazil željo Nemčije po krepitvi vloge evropskega komisarja za gospodarske in denarne zadeve na način, da bi ta lahko sam zavrnil nacionalne proračune in jih vrnil v odločanje domačim parlamentom, če v njih ne bi bila ustrezno naslovljena vprašanja primanjkljaja in javnega dolga.

"Verjamemo, in to govorim za celotno vlado, da bi lahko naredili korak naprej z zagotovitvijo pravice do posredovanja na evropski ravni pri državnih proračunih, ki kršijo določila evropskega Pakta za stabilnost in rast," je dejala Merklova. Ob tem se sicer nemška kanclerka zaveda, da "na žalost" nekatere članice EU-ja na tak korak niso pripravljene. Dodala je še, da bi, če bi se takšno pooblastilo na evropski ravni dejansko uvedlo, potrebovali osebo, ki bi ji bila zaupanja takšna odgovornost. To bi bil evropski komisar za gospodarske zadeve.

Poseben sklad za reforme
Nemška kanclerka je predstavila tudi idejo oblikovanja novih evropskih skladov, katerih sredstva bi bila namenjena posebnim projektom oziroma podpori izvajanja reform v evropskih državah. Skladi bi se lahko na primer napajali iz sredstev, zbranih iz naslova pobiranja davka na finančne transakcije, Merklova pa jih vidi kot alternativo skupnim obveznicam evropskih držav.

S tem bi lahko v Evropi uvedli "nov element solidarnosti", je ocenila nemška kanclerka, ki sicer pravi, da bi lahko sredstva sklada uporabljale vse evropske države, ne le tiste z evrom. Pogoj pa bi bil, da države članice z EU-jem sklenejo zavezujoče reformne dogovore za povečanje konkurenčnosti, ki jih potrdijo tudi nacionalni parlamenti.

Znova pa je nemška kanclerka zavrnila možnost hitre uvedbe enotnega nadzora nad evropskimi finančnimi institucijami. "Le sprejetje zakonodaje ne zadošča," je poudarila kanclerka. Za črkami na papirju mora namreč stati učinkovit in delujoč bančni nadzor. "Vsekakor mora imeti kakovost pri tem prednost pred hitrostjo," je znova ponovila Merklova.

V Grčiji opazila "iskreno željo po spremembah"
Nemška kanclerka se je dotaknila še položaja v Grčiji. "Želim, da Grčija ostane v območju z evrom," je zatrdila. To po njenem ni le v interesu Aten, ampak celotnega območja z evrom in v Evropski uniji. Dodala je še, da je v Atenah, tako v vladi kot med posamezniki v gospodarstvu in družbi, opazila iskreno željo po spremembah, čeprav reforme napredujejo počasi.