Protestniki so pred obiskom Merklove jasno pokazali, kaj si mislijo o njej. Foto: EPA
Protestniki so pred obiskom Merklove jasno pokazali, kaj si mislijo o njej. Foto: EPA
Atene
V Atenah se je v ponedeljek zbralo okoli osem tisoč protestnikov. Foto: EPA
Angela Merkel
Merklova velja za največjo zagovornico zategovanja pasu v Evropi. Foto: EPA
Merkovo je sprejel Samaras. Foto: EPA

Nemško kanclerko je na letališču v Atenah grški premier Antonis Samaras sprejel z vojaškimi častmi, medtem ko jo je v središču mesta več 10.000 Grkov pričakalo s protesti proti varčevalnim ukrepom, ki jih zagovarja Merklova.
Pred zgradbo parlamenta se je tako po prvih ocenah policije zbralo okoli 30.000 ljudi, ki so protestirali proti varčevalnim ukrepom, na Merklovo pa so zvračali krivdo za brezposelnost in težave grškega gospodarstva.

Na protestih pred parlamentom so izbruhnili tudi spopadi, ko je od 40 do 50 delno zamaskiranih mladih metalo kamenje v policiste, ti pa so uporabili gumijevke. Razmere so se sicer kmalu spet umirile. O več tisoč protestnikih poročajo tudi s trga Omonia v središču grške prestolnice, kjer so se zbrali predvsem privrženci komunistične stranke. "Ljudska vstaja proti varčevanju," so vzklikali demonstranti.

Na obeh protestih je bilo opaziti več žaljivih transparentov, kot so "Izgini iz naše države, ti cipa" in "Hitlerjeva hči, izgini iz Grčije". Nekateri protestniki so nosili nacistične uniforme, nekateri so zažigali zastave s kljukastimi križi. Več protestnikov je vzklikalo: "Merklova, izgini."

V Atenah sicer ob obisku Merklove veljajo močno poostreni varnostni ukrepi, za varnost pa skrbi okoli 7000 policistov. Središče Aten je zaprto za pešce in prepovedana so vsa javna zborovanja. V samem središču prestolnice so zaprte celo šole.

Ultimat Grčiji
Na ponedeljkovem zasedanju finančnih ministrov evrske skupine je njen vodja Jean-Claude Juncker Grčiji dal čas do 18. oktobra, ko mora dokazati, da je odločena izvesti reforme, za katere se je zavezala v zameno za naslednjo tranšo mednarodne pomoči, tj. 31,5 milijarde evrov.

Ministri so trojko - Mednarodni denarni sklad (IMF), Evropsko centralno banko (ECB) in Evropsko komisijo - pozvali, naj pospeši delo in konča oceno grških prizadevanj.

Atene bi morale v letih 2013 in 2014 prihraniti še dodatnih 14,5 milijarde evrov, da si lahko zagotovijo novo finančno injekcijo, brez katere sicer ne bodo mogli izplačati plač v javnem sektorju in pokojnin.

V znak solidarnosti z Grki in njihovo vlado v njihovih prizadevanjih za premagovanje krize je v Grčijo prišla nemška kanclerka, ki se bo srečala z grškim premierjem Antonisom Samarasom. Za Angelo Merkel je to prvi obisk v Grčiji po petih letih, zaradi njenega obiska pa v Atenah vladajo poostreni varnostni ukrepi.

"Nisi dobrodošla"
Za Grke je Nemčija glavni krivec za ostre varčevalne ukrepe, ki so jih morale Atene sprejeti, če so si hotele zagotoviti mednarodno pomoč, brez katere je močno prezadolženi državi grozil bankrot.

In njihovo jezo pooseblja prav Merklova, ki je bila deležna številnih kritik zaradi vztrajanja pri nepriljubljenem varčevanju, zaradi katerega se je korenito spremenilo življenje velike večine Grkov.

Že na predvečer obiska je v Atenah protestiralo okoli 8.000 ljudi, ki so Merklovi dajali jasno vedeti, da ni dobrodošla v Grčiji. Čeprav je bila protest načrtovan še pred napovedjo obiska nemške kanclerke, pa protestniki niso izpustili priložnosti, da ne bi izlili žolča na eno izmed največjih zagovornic varčevanja v Evropi.

Kako močno je nasprotovanje Merklovi, so v letih krize kazale tudi naslovnice časopisov, kjer je bila kanclerka prikazana kot nacistka. "Hočemo, da Merklova zapusti Grčijo, saj njeni ukrepi prinašajo revščino," je mnenje podobno mnogim Grkom delila 48-letna Antigona Beza. "Vemo, da ji ni mar za Grke in za to, kar prestajamo," je dejala 64-letna Maria Koumarianu, ki je prepričana, da morajo protestirati zaradi boljše prihodnosti otrok in vnukov. "Če bo veliko protestnikov, bo videla, da smo na koncu in da ne moremo preživeti," je opisala obup rojakov.

Merklova je sicer v zadnjih mesecih omilila retoriko do Grčije in pokazala večjo odločenost, da Grčija ostane del evrske družine, a vseeno še naprej vztraja, da mora sprejeti fiskalne in strukturne reforme.