Michel se je v tradicionalnem pismu voditeljem pred zasedanjem, ki ga je poslal v torek zvečer, zahvalil za "konstruktiven duh" in "pogumna dejanja", a obenem izpostavil, da je do premostitve krize še dolga pot.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Michel je pred četrtkovim vrhom voditeljev Evropske unije, ki bo namenjen okrevanju po pandemiji novega koronavirusa, napisal pismo, v katerem jih je pozval k še več usklajevanja, enotnosti in odločnosti pri preseganju razlik. Foto: Reuters
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Michel je pred četrtkovim vrhom voditeljev Evropske unije, ki bo namenjen okrevanju po pandemiji novega koronavirusa, napisal pismo, v katerem jih je pozval k še več usklajevanja, enotnosti in odločnosti pri preseganju razlik. Foto: Reuters

Voditelji se bodo v četrtek osredotočili na četrti, dolgoročnejši element fiskalnega svežnja, o katerem so pred dvema tednoma razpravljali finančni ministri, na evropski sklad za okrevanje. Tri elemente so ministri dorekli, ta pa je ostal odprt.

Čimprejšnja vzpostavitev sklada za spopad s pandemijo
Ton Michelovega pisma sicer močno zmanjšuje pričakovanja od četrtkovega vrha. "Predlagam, da se dogovorimo, da si bomo prizadevali za čimprejšnjo vzpostavitev tega sklada," piše predsednik Evropskega sveta. Ta sklad bi moral imeti po Michelovih besedah "zadostno velikost", biti bi moral usmerjen k najbolj prizadetim sektorjem in geografskim delom Evrope ter posvečen spopadanju s to krizo brez primere.

Evropski voditelji bodo v četrtek prek videokonference skušali doreči načrt za okrevanje po pandemiji novega koronavirusa. Foto: EPA
Evropski voditelji bodo v četrtek prek videokonference skušali doreči načrt za okrevanje po pandemiji novega koronavirusa. Foto: EPA

Večletni proračun srce evropskega načrta za okrevanje
S tem ciljem Michel predlaga, da se Evropsko komisijo zadolži za analizo natančnih potreb in pripravo predloga, ki bo sorazmeren z izzivom. Komisija naj v predlogu pojasni povezavo med skladom in večletnim evropskim proračunom, ki bo srce evropskega načrta za okrevanje in bo prilagojen trenutni krizi in njenim posledicam. Michel je k pismu pripel načrt za okrevanje "z močno naložbeno komponento", ki sta ga pripravila skupaj s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. V tem kažipotu k "odpornejši, bolj trajnostni in pravičnejši Evropi" sta na štirih straneh opredelila obrise okrevanja – štiri načela in štiri prioritete.

Načela: solidarnost, prožnost, vključevanje ter evropske vrednote in pravice

EU išče rešitve za odpravo posledic pandemije

Štiri načela so: glede na simetričnost šoka zaradi pandemije se je pomembno izogniti temu, da bi okrevanje postalo asimetrično, zato mora načrt za okrevanje temeljiti na solidarnosti, koheziji in konvergenci; pristop mora biti prožen in prilagajati ga je treba razvoju dogodkov; okrevanje mora biti vključujoče; spoštovati je treba evropske vrednote in pravice, tudi vladavino prava.

Obnova in utrditev notranjega trga
Prvo prednostno področje je obnova in dodatna utrditev notranjega trga, pri čemer morata igrati ključno vlogo zeleni prehod in digitalna transformacija ob zagotovitvi strateške avtonomije EU-ja, tudi z učinkovitim pregledovanjem tujih neposrednih naložb. Poudarjena je tudi potreba po proizvodnji ključnega blaga v Evropi in vzpostavitvi odpornejše zdravstvene infrastrukture.

Zagotovitev naložb: novi Marshallov načrt

Septembra poročilo o vladavini prava v članicah EU

Evropska komisija bo prvo poročilo o vladavini prava v vseh članicah EU predstavila septembra, je napovedal podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič po videokonferenčnem zasedanju ministrov EU za evropske zadeve. Ti so sicer razpravljali tudi o vplivu omejevalnih ukrepov v odziv na pandemijo na vladavino prava.

Slovenijo je na videokonferenčnem zasedanju zastopal državni sekretar na zunanjem ministrstvu Gašper Dovžan, ki je poudaril, da morajo biti ukrepi začasne narave ter sorazmerni in nujni za dosego legitimnih ciljev v demokratični družbi. Ob tem je izpostavil, da so v času pandemije ti cilji predvsem varovanje življenj in zdravja ljudi ter zagotavljanje odpornosti zdravstvenega sistema. Dovžan je sicer kolege obvestil o slovenskih ukrepih za zamejitev širjenja epidemije, pri čemer je kot primer dobre prakse izpostavil raziskavo o prekuženosti slovenske populacije s covid-19, ki bo končana konec meseca.

Drugo ključno področje delovanja je zagotovitev naložb brez primere po vzoru Marshallovega načrta, ki naj bodo usmerjene v uresničevanje zelenih in digitalnih ciljev ter v kohezijo in skupno kmetijsko politiko. Ključna bo vloga večletnega proračuna, o katerem se je treba dogovoriti čim prej. Pomembna pa bo tudi Evropska investicijska banka (EIB) kot največja javna investicijska banka na svetu, ki bo imela ključno nalogo zagotavljanja ugodnega financiranja.

Svetovna vloga Evropske unije
Kot tretje področje je izpostavljeno svetovno ukrepanje Unije – njena vloga pri svetovnem ukrepanju na podlagi multilateralizma in temelju skupnih mednarodnih pravil ter pomoč prizadetim tretjim državam, zlasti soseščini. Še zlasti je poudarjen pomen partnerstva z Afriko.

Čim boljše sodelovanje članic in institucij
Četrto ključno področje pa je upravljanje. Članice in institucije morajo sodelovati čim učinkoviteje ob spoštovanju temeljnih vrednot. Unija pa bo morala ob izkušnjah iz krize tudi premisliti o svojih lastnih pravilih in načinih delovanja, izpostavljata predsednika.

Predvidoma potrjevanje treh elementov fiskalnega svežnja
Voditelji bodo po pričakovanjih v četrtek potrdili preostale tri elemente fiskalnega svežnja, o katerih so se pred dvema tednoma dogovorili finančni ministri. Gre za ukrepe v vrednosti 540 milijard evrov za zaščito delavcev, podjetij in držav. Michel izpostavlja cilj, da so vsi ti ukrepi pripravljeni in operativni do 1. junija.

EU: Humanitarni zračni most za tretje države?

EU razmišlja o možnosti humanitarnega zračnega mosta v pomoč tretjim državam v boju proti novemu koronavirusu, saj zaradi omejitev v pandemiji humanitarna pomoč nekatera območja doseže težko ali pa jih sploh ne doseže, je povedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell po videokonferenčnem zasedanju zunanjih ministrov EU. Gre za pomoč z zdravili in medicinsko opremo, ki bi jo dostavljali z letali.

Posebna pozornost v razpravi je bila namenjena Ukrajini. Ministri so izrazili pričakovanje, da bo Ukrajina, tudi v razmerah boja proti covidu-19, nadaljevala reforme.

Slovenijo je zastopal zunanji minister Anže Logar, ki je pozdravil dejstvo, da EU posebno pozornost v času pandemije namenja svoji soseščini. Podprl je reformni proces v Ukrajini in se zavzel za nadaljevanje prizadevanj za mirno rešitev konflikta. Dodal je, da se ne sme dovoliti, da bi se soočanje s pandemijo izrabljalo za geopolitične pritiske, širjenje dezinformacij in neizvajanje predhodno sprejetih dogovorov, je ministrstvo še zapisalo v sporočilu za javnost.

Pričakovanja pred vrhom: Konsenza glede skupnega zadolževanja ni
Rezultati vrha, ki jih pričakujejo viri pri EU so: podpora načrtu opuščanja omejevalnih ukrepov in načrtu za okrevanje, ki sta ju pripravila Michel in von der Leynova, podpora dogovoru finančnih ministrov o 540-milijardnem fiskalnem svežnju s pozivom, naj bodo ukrepi nared do 1. junija, ter usmeritve glede sklada za okrevanje in prihodnjega večletnega proračuna, ki bodo v pomoč komisiji pri pripravi konkretnih predlogov. Viri sicer pojasnjujejo, da bo evropska strategija za okrevanje vsekakor vključevala večletni proračun in sklad za okrevanje ter vez med njima. Vključevala bo tako posojila, verjetno tudi dolgoročna, kot nepovratna sredstva, a podrobnosti bo še treba doreči. Konsenza glede skupnega zadolževanja v kakršni koli obliki po navedbah virov za zdaj ni.

Z mobilnimi aplikacijami slediti virusu, ne ljudem

Podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič je po videokonferenčnem zasedanju ministrov EU za evropske zadeve zatrdil, da so mobilne aplikacije za sledenje stikom okuženih z novim koronavirusom namenjene sledenju virusa, ne ljudem.

Članice EU so pred dnevi opredelile smernice za mobilne aplikacije za sledenje stikom okuženih z novim koronavirusom, ki naj bi olajšale opuščanje omejevalnih ukrepov zaradi pandemije. Podatkov o lokaciji posameznika pri tem naj ne bi uporabljale.

Aplikacija naj bi uporabnika opozorila, da je bil v stiku z okuženim, in tako pomagala zdravstvenim oblastem pri sledenju stikom, kar je ključno za prekinitev verig prenosa, poudarjajo v komisiji. Uporaba aplikacij mora biti prostovoljna, časovno omejena, medsebojno povezljiva, dostopna in kibernetsko varna. Temeljiti mora na "tehnologijah, prijaznih do zasebnosti", anonimiziranih podatkih in znanstvenih usmeritvah.