Dogovor je bil dosežen po dolgotrajnih pogajanjih. Foto: EPA
Dogovor je bil dosežen po dolgotrajnih pogajanjih. Foto: EPA

Šircelj je dogovor o fiskalnem svežnju EU-ja označil kot korak v pravo smer, s katerim so dobili nekaj novih instrumentov, zdaj pa se bodo osredotočili na okrevanje. "Pokazali smo trezno, odgovorno, hitro, a tudi ambiciozno in preudarno pot do okrevanja," je poudaril Šircelj, potem ko so finančni ministri v četrtek zvečer dosegli dogovor o kratkoročnih ukrepih za blažitev posledic epidemije koronavirusa.

540 milijard evrov vreden sveženj ukrepov vsebuje tri varnostne mreže: za delavce, podjetja in države. V dogovoru, ki ga bodo predložili voditeljem povezave, polemičnih evrskih obveznic ni, bodo pa ugodna namenska posojila iz evropskega reševalnega sklada. Dogovor vključuje tudi možnost brezpogojne pomoči za zdravstvene izdatke.

Mrak: Ta kriza je drugačna in EU bi jo moral reševati z močnimi elementi solidarnosti

Članice evrskega območja bodo lahko v času te krize v okviru pandemične krizne podpore črpale sredstva za blažitev posledic epidemije iz previdnostne posojilne linije evropskega mehanizma za stabilnost ESM. Hkrati se bodo vzpostavili nov mehanizem Sure in nove jamstvene sheme Evropske investicijske banke (EIB).

Šircelj je danes pojasnil, da posojila iz ESM-ja ne bodo povsem brezpogojna. "Ocenjujem, da se bo operativno to še določalo. Gre predvsem za blaženje teh pogojev," je dejal. Ob tem je izpostavil, da bodo to večinoma kratkoročna posojila, ki bodo odvisna od makroekonomskih pogojev države, ki bo zaprosila za pomoč.

Tudi Slovenija po ministrovih besedah razmišlja o teh posojilih. "Stalno gledamo, kakšna posojila lahko država dobi na trgu," je povedal Šircelj. V tem kontekstu bodo razmišljali tudi o teh posojilih, pri čemer bo odločitev odvisna od konkurenčnosti pogojev na trgu. Pogoji na prostem trgu so trenutno ugodni, še ugodnejši so bili pred nekaj dnevi, je še dejal.
Minister je ob tem poudaril, da so posojila iz ESM-ja povezana tudi s pripravo določenih poročil, z nadzorom in administracijo. "Pogoji so stvar pogajanj, je pa administracija razmeroma zahtevna," je dejal.

Za posamezno državo bo za previdnostna posojila iz ESM, ki sicer razpolaga s 410 milijardami evrov posojilne zmožnosti, na voljo dva odstotka njenega bruto domačega proizvoda (BDP). Slovenski delež znaša približno 900 milijonov evrov, je povedal Šircelj.

Kako ugoden bi bil reševalni sklad ESM-ja za Slovenijo?

To bo okrepilo zaupanje v EU

"Vzpostavili smo smer za srednjeročno okrevanje in pokazali smo, da združeni zmoremo. Imamo seveda različne poglede, a na koncu se je izkazalo, da znamo stopiti skupaj in poiskati kompromisne rešitve ter si prizadevati zanje še naprej. Prepričan sem, da bo to okrepilo zaupanje v EU in njen položaj v svetu," je dogovor predtem komentiral minister Šircelj.

Članice evrskega območja bodo lahko za posojila iz ESM-ja zaprosile v času te krize, vsaki državi pa bodo na voljo posojila v višini približno dva odstotka njenega bruto domačega proizvoda (BDP). Po preteku te linije se bo treba vrniti spet v normalno stanje in spoštovati že uveljavljena pravila, so pojasnili na finančnem ministrstvu.

Po besedah Širclja se finančni ministri zavedajo, da je treba že zdaj razmišljati tudi o gospodarskem okrevanju, zato so se med drugim dogovorili, da si bodo prizadevali za vzpostavitev začasnega sklada za okrevanje gospodarstva na podlagi proračuna EU-ja.

Solidarnostnega zadolževanja ne bo
Odpravljanje gospodarskih posledic pandemije
V finančnem svežnju ni koronaobveznic