Prebežnik ob sončnem vzhodu čaka na prečkanje Rokavskega preliva. Foto: Reuters
Prebežnik ob sončnem vzhodu čaka na prečkanje Rokavskega preliva. Foto: Reuters

Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) je sporočila, da so v prvih sedmih mesecih letošnjega leta na zunanjih mejah EU-ja našteli približno 176.100 nezakonitih prehodov meja, kar je največ po letu 2016. Več kot polovico so jih zaznali na osrednjesredozemski poti, kjer se je število v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo za kar 115 odstotkov. Na drugih poteh pa se je število prehodov zmanjšalo, je dodal Frontex.

89.000 prehodov po osrednjesredozemski poti

Osrednjesredozemska pot ostaja najdejavnejša pot v EU-ju, saj so nacionalni organi v prvih sedmih mesecih poročali o več kot 89.000 nezakonitih prehodov meja oziroma o 115-odstotnem povečanju v primerjavi z enakim obdobjem lani. To pomeni, da se po tej poti odpravi več kot polovica vseh prebežnikov. Po ocenah Frontexa se bo povečan migracijski pritisk na tej poti najverjetneje nadaljeval tudi v prihodnjih mesecih, saj tihotapci zaradi konkurence med kriminalnimi skupinami ponujajo nižje cene za prebežnike, ki odhajajo iz Libije in Tunizije. Ta pot sicer vodi iz Libije in Tunizije do Grčije in Italije ter traja več dni.

A za številne se ta pot konča tragično. Po podatkih Mednarodne organizacije za migracije (IOM) je bilo med januarjem in julijem v Sredozemlju pogrešanih več kot 2090 ljudi, od tega velika večina na osrednjesredozemski poti.

Čoln, ki ga je v bližini otoka Lampedusa rešila tovorna ladja. Foto: Reuters
Čoln, ki ga je v bližini otoka Lampedusa rešila tovorna ladja. Foto: Reuters

Balkanska pot druga najbolj obljudena

Število prehodov na vseh drugih migracijskih poteh se je medtem v primerjavi z letom prej nekoliko znižalo. Na balkanski poti, drugi najdejavnejši poti z več kot 52.200 nezakonitimi prehodi, so v obdobju od januarja do julija opazili 26-odstotno zmanjšanje. Ta pot poteka prek Severne Makedonije, Srbije, Hrvaške, Slovenije in Madžarske.

Na vzhodnosredozemski poti (iz Turčije do Grčije) se je število prehodov znižalo za 29 odstotkov. Na zahodnosredozemski poti (iz Maroka v Španijo) in poti čez Rokavski preliv proti Veliki Britaniji pa se je število prehodov znižalo za dva odstotka.

Nove nesreče

Prav v Rokavskem prelivu se je v soboto zgodila nova nesreča, saj se je prevrnil čoln s prebežniki. Najmanj šest ljudi je umrlo, več kot 50 pa so jih rešili. Ob tunizijski obali sta ponoči v nesreči čolna, ki je plul proti Evropi, umrla najmanj dva človeka. Čoln, na katerem je bilo približno 20 Tunizijcev, je potonil okoli 2. ure približno 120 metrov od obale te severnoafriške države. Obalna straža je rešila 13 ljudi, dva sta umrla, pet jih še pogrešajo.

Humanitarna organizacija Emergency pa je sporočila, da je v Sredozemskem morju s prenatrpanega čolna rešila 76 prebežnikov. Ladja je zdaj namenjena v pristanišče v Neaplju.

EU pri tem vprašanju razdeljen

Po letih prerekanj so države članice EU-ja, ki so glede teme močno razdeljene, sicer letos pozdravile preboj v pogajanjih o novem paktu o migracijah in azilu, ki predvideva plačilo 20.000 evrov na glavo za države članice, ki nočejo sprejeti beguncev, poroča Guardian. Unija se je tudi dogovorila, da bodo države članice, ne pa EU kot celota, določale, katere države se štejejo za "varne" za ljudi, zavrnjene zaradi neupravičenosti do azila, kar bo državam članicam omogočilo večjo individualno prožnost.

EU je podpisal tudi "strateško partnerstvo" s Tunizijo, vredno milijardo evrov, ki poleg gospodarskih naložb vključuje ukrepe za prekinitev poslovnega modela tihotapcev, okrepitev mejnega nadzora ter izboljšanje postopkov pri vračanju ljudi.