"Iz predstavitve Von der Leynove je bil razviden pomen, ki ga je pripisovala preteklim političnim izkušnjam, predvsem evropskim, posameznih kandidatov," je razglasitev razdelitve resorjev znotraj Evropske komisije komentiral Marko Lovec. Foto: BoBo

"Še zdaleč ne gre za najpomembnejši ali zaželen resor. Predstavljen je bil med zadnjimi," brez zadržkov pove Marko Lovec s katedre za mednarodne odnose na ljubljanski Fakulteti za družbene vede. Slovenija je v novem mandatu Evropske komisije dobila resor za krizno upravljanje, Janez Lenarčič pa bo moral prestati še zaslišanje.

Čeprav komisarji zastopajo interese celotne Evropske unije, in ne posamezne države članice, ima njihova nacionalnost lahko praktične posledice, njihovo delo pa je lahko pomembno za identiteto države. Kot poudari Lovec, je Slovenija dejansko "prepoznana po določenih dejavnostih na področju humanitarnega delovanja, postkriznega upravljanja in človekove varnosti".

Sodeluje v vojaških mirovnih operacijah in je poznana po deminiranju ter rehabilitaciji žrtev min znotraj organizacije ITF. "Tudi Janez Lenarčič je karierno deloval na teh področjih. Imenovanje bi tako lahko pripomoglo h krepitvi identitete na tem področju," je prepričan Lovec.

Lenarčič bo vodil resor za krizno upravljanje

Resor, ki ni med favoriziranimi, prav tako ni med najlažjimi. "Na področju kriznega delovanja je problem EU-ja pomanjkanje enotnosti, mučno iskanje najnižjega skupnega imenovalca ter počasnost." Kot opozarja Lovec, EU nima ustreznih skupnih zmogljivosti za hitro in odločno ukrepanje, predvsem v varnostnem smislu. "Več izkušenj, volje in zmogljivosti je na področju postkriznega upravljanja. Tu bo Lenarčič lahko igral določeno vlogo tudi v strateško pomembnih regijah, kot sta Zahodni Balkan in Bližnji vzhod."

Ne glede na ustrezne Lenarčičeve izkušnje, ki jih je poudarila tudi nova predsednica Evropske komisije Ursula Von der Leyen, je samo imenovanje bolj kot ne posledica politične kombinatorike med velikimi evropskimi strankami, velikimi državami ter političnimi kandidati. "Po vseh teh merilih smo padli na konec vrste," pove Lovec in doda, da "Lenarčič je in ni kandidat Renew (nekdanji Alde, op. a.), hkrati pa je LMŠ relativno nepomemben znotraj Renew".

Triumvirat znotraj Evropske komisije?

Med najbolj "zaželenimi" resorji v Evropski komisiji je Lovec poudaril okolje, notranji trg, konkurenco, finance, energetiko, proračun, trgovino, kmetijstvo in kohezijo. "Nekateri so zaželeni zaradi prestiža, drugi zaradi razdeljevanja sredstev, tretji zaradi regulatorne in politične vloge," pojasni Lovec. Sicer pa so v tokratnem mandatu EK-ja nekoliko preimenovani, kot je tudi primer Lenarčičevega resorja.

Kot je že pred razdelitvijo resorjev komentiral nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Bruslja Matjaž Trošt, bo nova komisija organizacijsko delovala nekoliko drugače kot komisija Jeana-Clauda Junckerja, saj bo imela von der Leynova, ki prihaja iz Evropske ljudske stranke, ob sebi tudi dva močna podpredsednika: socialista Fransa Timmermansa in liberalko Margaret Vestager. "Zato nekateri že govorijo o triumviratu," torej vladavini treh močnih voditeljev, je poročal Trošt.

Lovec pojasnjuje, da gre predvsem za politično delitev. "Tri evropske stranke – EPP, S & D in Renew – so dobile predsednico komisije in dva izvršna podpredsednika. Zeleni, ki so presenečenje volitev, sicer niso formalno podprli predsednice komisije, a so dobili okolje in oceane."

Boštjan Udovič in Tjaša Božič o razdelitvi resorjev evropske komisije
Razdelitev resorjev znotraj Evropske komisije. Foto: Evropska komisija

Dober izkupiček Hrvaške in presenečenje Madžarske

Hrvaški kandidatki za komisarko Dubravki Šuici je bil dodeljen resor za demografijo in demokracijo, hkrati pa je ena od preostalih petih, poleg treh izvršnih, podpredsednikov Komisije. Ena od njenih pomembnejših nalog bo tudi vodenje velike konference o prihodnosti EU-ja. "Hrvaška ima določeno vlogo znotraj EPP-ja. Nova vloga ji bo zagotavljala precejšnjo medijsko vidnost," poudari Lovec.

Največje presenečenje je po njegovem mnenju resor za soseščino in širitev, ki je pripadel spornemu madžarskemu kandidatu Lászlu Trócsányju. "Madžari so dobili soseščino in širitev, čeprav mejijo na kandidatko in da imajo posebne odnose z Moskvo. Še en znak, da se EU od širitve odmika. Čehinja Jurova pa je dobila vladavino prava (sicer v partnerstvu, pri čemer se njen del nanaša na vrednote in transparentnost), kljub njenemu zaledju. Zaslišanja bodo zanimiva," sklene Lovec.

Odzivi parlamentarnih strank na dodelitev resorja za krizno upravljanje
Poslanka LMŠ-ja Jerca Korče resor za krizno upravljanje ocenjuje kot izjemno ambiciozen in ne vidi razloga za nezadovoljstvo. "Danes, ko se soočamo s podnebnimi spremembami, migrantsko krizo, je težko reči, da to ni dober resor."
"Človek naredi funkcijo in ne funkcija človeka. Lenarčič je izkušen diplomat, pozna evropski parket. Na njem in na Sloveniji bo, da si izbori mesto med bolj aktivnimi komisarji," je ocenil poslanec SD-ja Matjaž Nemec.
V SMC-ju ugotavljajo, da z vidika prihodnosti EU-ja to ni resor, ki bi bil v "top paketu". Kot je dejal Gregor Perič, obžalujejo, da nismo dobili podpredsedniškega mesta v komisiji: "Hrvaška bo lahko veliko lažje in močneje vplivala na prihodnji razvoj evropskih politik in EU-ja."
Vodja poslanske skupine DeSUS-a Franc Jurša je bil še bolj kritičen in dejal, da je Slovenija dobila zelo nepomemben resor. Dodal je, da je tokrat upal na resor za širitev in da je Lenarčič "neke vrste dober kandidat, manjka pa mu politična teža".
V SAB-u so poudarili, da je sodelovati pri reševanju življenj in pomagati ljudem v stiski zaradi naravnih nesreč ali konfliktov pomembno in zelo odgovorno delo. "To zahteva usklajen multilateralen odziv tako znotraj kot zunaj Unije, za katerega pa mislimo, da ima slovenski kandidat dovolj diplomatskih izkušenj in kompetenc," so zapisali.
Po oceni Mateja Tašnerja Vatovca iz Levice to ni resor, v katerem bi lahko Slovenija odigrala vlogo pri npr. preprečevanju okoljskih kriz, ampak gre zgolj za gašenje kriz. "Ni nepomemben resor, zagotovo pa ni razvojni resor," je dodal.
Poslanec NSi-ja Jožef Horvat je dejal, da ta resor ne omogoča pomembnega vpliva na razvoj Evropske unije, je pa poslanstvo. Evropska unija je največja donatorica humanitarne pomoči na svetu, je spomnil. Ob tem je izrazil obžalovanje, da je von der Leynova pred kratkim obiskala sosednje države, a izpustila Slovenijo.
"Neresna država, neresen resor," je dejal vodja SNS-a Zmago Jelinčič Plemeniti. Vprašanje, kaj sploh bo na tem resorju, verjetno bo cela vrsta pogajanj in pogovorov, a velikih koristi za Slovenijo verjetno ne bo, je dodal.
Iz poslanske skupine SDS-a so sporočili, da danes komisarskega resorja ne bodo komentirali, ampak se bodo nanj odzvali v sredo.
Vir: STA
Kako pomemben je resor za krizno upravljanje?