Tranzitno območje Tompa na madžarsko-srbski meji. Foto: EPA
Tranzitno območje Tompa na madžarsko-srbski meji. Foto: EPA

Po mnenju Madžarskega helsinškega odbora, ki vodi pravni postopek, je madžarski azilni sistem v neskladju z evropskim pravom in predstavlja grobo kršitev človekovih pravic prosilcev za azil.

"Čeprav mnenje pravobranilca za Sodišče ni zavezujoče, smo v Madžarskem helsinškem odboru optimistični in upamo, da bosta pravica do svobode in pravica do vsebinske obravnave prošenj za azil končno zagotovljeni prosilcem, pridržanim na tranzitnih območjih, vključno z več kot sto otroki," pravi slovenska pravnica, ki je že več kot 10 let del ekipe nevladne organizacije, ki se ukvarja s kršitvami človekovih pravic na Madžarskem.

Pravobranilec: Ravnanje Madžarske s prebežniki v nasprotju s pravom EU-ja

Kot pravi, je mnenje generalnega pravobranilca izjemno pomembno, saj je potrdilo to, kar so ves čas zagovarjali v Helsinškem odboru, "in sicer, da je prosilcem za azil na tranzitni območju omejena svoboda in da je takšna omejitev nezakonita. To je bistveno zato, ker če se tranzitna območja štejejo za omejitev svobode, je treba izdati sklep o omejitvi gibanja, ki ga je mogoče izpodbijati na sodišču in pridržanje ne more biti samodejno uporabljeno za določene osebe, kot so na primer otroci in ranljivi prosilci za azil."

Poleg tega je po besedah sogovornice generalni pravobranilec v mnenju, v katerem je zapisal, da je ravnanje Madžarske s prebežniki, ki so jih pridržali na meji s Srbijo, v nasprotju s pravom Evropske unije, zavzel stališče, da bi morale madžarske oblasti nadaljevati obravnavo prošenj za azil, ne pa prebežnikov nezakonito vračati v državo izvora brez vsebinske proučitve prošenj za azil.

V skladu z zakonodajo Unije lahko Sodišče Evropskih skupnosti (SES) zagotovi višjo raven zaščite kot ESČP. "Primer je torej pomemben ne le za usodo prosilcev za azil, pridržanih na tranzitnih območjih, ampak tudi glede razmerja med dvema evropskima sodiščema," pravi pravnica. Sodbo SES-a pričakujejo v nekaj tednih, saj gre za nujni postopek.

Primer so na sodišču sprožili štirje prosilci za azil, ki so na Madžarsko prišli iz Srbije. Madžarska je njihove prošnje za azil zavrnila, češ da bi morali za azil zaprositi v Srbiji, ki je varna tranzitna država. A Srbija jih ni želela sprejeti, ker na Madžarsko niso vstopili nezakonito.

Pogled z zraka na tranzitno območje Rözske septembra 2015. Foto: EPA
Pogled z zraka na tranzitno območje Rözske septembra 2015. Foto: EPA

Družini na tranzitnem območju zaprti že skoraj leto in pol

Med prošnjami, vloženimi po juliju, so azil na Madžarskem odobrili le Gruevskemu

Kot pojasnjuje Gruša Matevžič, se primer nanaša na dve družini (številni drugi prosilci pa so trenutno v podobnem položaju), ki sta na tranzitnem območju Rözske zaprti že skoraj leto in pol, med njimi je tudi 9-letni deček. "Prošnje za azil so jim bile samodejno zavržene, saj naj bi bila Srbija zanje varna tranzitna država (v nedavni sodbi (C‑564/18, 19. marec 2020) je SES že razsodil, da je to v neskladju z evropsko zakonodajo). Srbija jih ni sprejela nazaj, Madžarska pa je, namesto da bi vsebinsko obravnavala njihovo prošnjo za azil, raje spremenila državo vrnitve in odredila, da naj bodo namesto v Srbijo vrnjeni v izvorno državo, ne da bi presojala razloge, zaradi katerih so državo zapustili in zaradi katerih prosijo za mednarodno zaščito. Zoper takšno spremembo odločbe o vrnitvi madžarski zakon izključuje sodno varstvo."

Ves ta čas so družine zaprte na tranzitnem območju, območje je zavarovano z visoko ograjo in bodečo žico, njihovo gibanje spremlja veliko varnostnikov in policistov. Prosilci za azil so fizično odrezani od zunanjega sveta in prisiljeni živeti v osamitvi. Stik z ljudmi od zunaj, vključno z njihovimi odvetniki, imajo lahko le po predhodnem dovoljenju in samo na posebnem delu tranzitnega območja, kamor so pripeljani v spremstvu policije. "V primeru zapustitve tranzitnega območja se njihov postopek za mednarodno zaščito nepreklicno konča. Vstop na Madžarsko ni dovoljen, zakonit odhod v Srbijo pa prav tako ni mogoč, saj Srbija ni pripravljena sprejemati migrantov iz Madžarske. Madžarska vlada kategorično zanika, da je prosilcem na tranzitnem območju omejena svoboda," pojasnjuje sogovornica.

V Madžarskem helsinškem odboru, ki nudi brezplačno pravno pomoč večini prosilcev za mednarodno zaščito na Madžarskem, se s problematiko omejitve svobode na tranzitnih območjih Röszke in Tompa ukvarja že od jeseni 2015, ko sta bili ustanovljeni. "Pred ESČP smo zastopali prosilca v primeru Ilias in Ahmed proti Madžarski in najprej uspeli, saj je sodišče menilo, da gre za omejitev svobode, vendar pa se je Madžarska pritožila in novembra lani je veliki senat na naše veliko razočaranje odločil, da kratkotrajna namestitev prosilcev na tranzitnem območju leta 2015 ni pomenila omejitve svobode. Na odboru smo se borili naprej, saj nismo nehali verjeti v to, da je zgoraj opisani položaj na tranzitnih območjih lahko kaj drugega kot omejitev svobode, kar so potrdile tudi številne mednarodne organizacije, UN, Svet Evrope in Evropska komisija," pojasnjuje okoliščine primera, ki bo v nekaj tednih po dolgi pravni bitki le dobil pravni epilog. "Končno nam decembra lani z uporabo dveh »izrednih« pravnih sredstev uspelo na sodišču v Szegedu, ki se je na SES obrnil s ključnimi vprašanji, zavedajoč se, da so številni madžarski predpisi glede azilnega postopka in namestitve na tranzitnih območjih lahko v nasprotju s pravom EU-ja."