Obema kandidatoma očitajo navzkrižje interesov. Foto: EPA
Obema kandidatoma očitajo navzkrižje interesov. Foto: EPA

To še ne pomeni dokončne zavrnitve kandidature, zdaj je žogica na strani novoizvoljene predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen. V Bruslju prevladuje prepričanje, da bosta morali Romunija in Madžarska predlagati nova kandidata, v tem primeru zaslišanji njunih kandidatov verjetno ne bosta v torek in sredo, kot je bilo predvideno, temveč po 8. oktobru.

Zaslišanje Janeza Lenarčiča za komisarja najverjetneje 2. oktobra

Za zdaj prav tako niso znane podrobnosti, zakaj je odbor kandidata zavrnil. Še danes naj bi objavil pismi s podrobno razlago zavrnitve Rovane Plumb, ki naj bi prevzela resor za promet, in Laszla Trocsanyija, ki naj bi prevzel resor širitev.

Oba kandidata se že od začetka procesa omenjata kot najšibkejša člena v ekipi novoizvoljene predsednice komisije, presenečenje pa je, da se je zapletlo že pred samim zaslišanjem.

Navzkrižje interesov

Če odbor za pravne zadeve ugotovi navzkrižje interesov na podlagi izjave o finančnih interesih ali drugih posredovanih informacij, opredeli priporočila za rešitev tega konflikta.
Ena možnost je zahteva, da se kandidat odpove finančnim interesom, ali poziv k zamenjavi resorja. V skrajnem primeru, če rešitve ni mogoče zagotoviti, lahko odbor sklene, da kandidat ne more opravljati svoje vloge.

Tako romunska kandidatka za komisarko Rovana Plumb kot madžarski kandidat Laszlo Trocsanyi se že od začetka procesa omenjata kot najšibkejša člena v ekipi novoizvoljene predsednice komisije Ursule von der Leyen (na fotografiji). Foto: RTV Slovenija
Tako romunska kandidatka za komisarko Rovana Plumb kot madžarski kandidat Laszlo Trocsanyi se že od začetka procesa omenjata kot najšibkejša člena v ekipi novoizvoljene predsednice komisije Ursule von der Leyen (na fotografiji). Foto: RTV Slovenija

Zaslišanja kandidatov v ponedeljek

Prvi bo v ponedeljek popoldne na vrsti Slovak Maroš Šefčovič, kandidat za podpredsednika za medinstitucionalne odnose, zvečer bosta sledila Irec Phil Hogan, kandidat za resor za trgovino, in Bolgarka Marija Gabriel, ki naj bi prevzela resor za inovacije in mlade.

Zaslišanja kandidatov se bodo začela v ponedeljek in bodo trajala tri ure. Vsak kandidat bo imel 15 minut za uvodno izjavo, nato bo sledilo 25 vprašanj, za vsako bo na voljo minuta in tri minute za odgovor. Možna so podvprašanja, za vsako bo na voljo 30 sekund, za odgovor pa minuta. Na koncu ima kandidat možnost sklepnih pripomb, ki so omejene na pet minut.

V torek, sredo in četrtek se bo zvrstilo po šest zaslišanj na dan, po dve dopoldne, popoldne in zvečer. Slovenski kandidat za resor kriznih upravljanj Janez Lenarčič bo imel zaslišanje v sredo ob 18.30, 7. oktobra pa bosta zaslišana Vera Jourova, kandidatka za podpredsednico za vrednote in transparentnost, ter visoki zunanjepolitični predstavnik Josep Borrell.

Zadnji bodo 8. oktobra na vrsti trije izvršni podpredsedniki, Latvijec Valdis Dombrovskis, Danka Margrethe Vestager in Nizozemec Frans Timmermans. Zaslišali jih bodo pristojni odbori, morda pa bo pozneje sledila tudi izmenjava mnenj s konferenco predsednikov, ki združuje predsednika parlamenta in vodje političnih skupin.

Glasovanje o komisiji 23. oktobra

Po vsakem zaslišanju se sestanejo predsednik odbora in koordinatorji – predstavniki političnih skupin v odboru, ki morajo v 24 urah kandidata oceniti in oceno posredovati predsednikom odborom. Odločitev morajo sprejeti z dvetretjinsko večino. Če večine ni mogoče zagotoviti, lahko najprej zahtevajo dodatne informacije s pisnimi vprašanji. Če še to ni dovolj, lahko nadaljujejo zaslišanje, ki lahko traja še do uro in pol. Če zahtevane večine še vedno ni mogoče doseči, odloča celotni odbor na tajnem glasovanju z navadno večino.

Evropski parlament bo o komisiji von der Leynove glasoval 23. oktobra v Strasbourgu. Zavrne lahko le celotno ekipo, ne posameznega kandidata. A če parlament po zaslišanjih s kom ni zadovoljen, šef komisarske ekipe raje zamenja šibki člen, kot da bi tvegal strmoglavljenje celotne ekipe.