Sophie in 't Veld je dejala, da je komunikacija članov vlade Janeza Janše neprimerna za demokratično družbo. Foto: BoBo
Sophie in 't Veld je dejala, da je komunikacija članov vlade Janeza Janše neprimerna za demokratično družbo. Foto: BoBo

Delegacija odbora Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE), ki je v Sloveniji preverjala stanje demokracije, se po treh dneh sestankov vrača v Bruselj, kjer bodo pripravili poročilo. V prvih opažanjih pa je Sophie in 't Veld kot zelo pomirjujočo ugotovitev izpostavila, da javne institucije v Sloveniji dobro delujejo, a opazili so tudi kopico težav.

"Prvo opažanje je, da javne institucije delujejo dobro, kar je pomirjujoče, je pa tudi nekaj perečih zadev. Najbolj nas skrbi, ker se člani vlade spuščajo v razprave, ki so po mojem mnenju neprimerne za civilizirano demokratično družbo. To je eno, drugo pa, če se navežem na to, tovrstne razprave privedejo do ozračja nezaupanja in ustrahovanja ter vzbujajo dvome v javne institucije, pa tudi med javnimi institucijami," je na novinarski konferenci v Ljubljani v uvodu povedala Sophie in 't Veld.

"Tudi če smo bili kritični do vlad, so se voditelji drugod vedno srečali z nami"

Za Odmeve Televizije Slovenija je v pogovoru z novinarjem Sekujem Condejem dejala, da so takšne misije opravili že v več državah, nekatere so obiskali več kot enkrat. "Tudi če smo bili zelo kritični do vlade in razmer v državi, so se bili vodilni politiki vedno pripravljeni sestati z nami," je dejala Sophie in 't Veld. Pred tremi tedni je bila delegacija v Bolgariji in na Slovaškem, pred tem na Malti, delegaciji sta obiskali Madžarsko in Poljsko, je naštela in dodala, da so se bili vsi voditelji pripravljeni srečati z njimi in sodelovati. "Tako žolčne javne razprave še nisem videla. Veliko je zagrenjenosti in zelo ostrih delitev," je sicer ocenila evropska poslanka.

Člani delegacije so se med drugim želeli srečati tudi s premierjem Janezom Janšo in ministrom za kulturo, a nista bila dosegljiva. Vodja misije upa, da bo priložnost za pogovor kdaj v prihodnosti, ker bi bilo zelo pomembno slišati njihova stališča. Presodila je, da bi bilo srečanje s slovenskim premierjem koristno, a da nikogar ne morejo prisiliti, da se sreča z njimi.

Gre za proces, ne enkraten obisk

V uvodu popoldanske novinarske konference je Sophie in 't Veld poudarila, da je njihova misija namenjena nadzoru, in ne gre za sodišče. Poleg tega gre za dalj časa trajajoč proces, in ne enkraten dogodek oz. obisk, po katerem bi podali razsodbo, je poudarila. Spomnila je, da so v povezavi z vprašanji zlasti na področju svobode medijev že pred obiskom opravili nekaj krajših sestankov. V treh dneh obiska se je skupina srečala s predstavniki nacionalnih oblasti, civilne družbe, nevladnih organizacij in medijev – po besedah Sophie in 't Veld z "zelo širokim naborom igralcev". "Resnično so poskušali dobiti tako široko sliko, kot je le mogoče," je dejala.

Sophie in t Veld: Člani vlade komunicirajo neprimerno za demokratično družbo


Nefinanciranje STA-ja in neimenovanje tožilcev

V številnih primerih vidijo tudi, tako in 't Veld, da se odlagajo in zavlačujejo odločitve o imenovanjih ali nakazilu sredstev, o čemer nato potekajo bitke na sodiščih. Kot nujno situacijo, ki jo je treba nasloviti, je označila tudi primer Slovenske tiskovne agencije. Ne bi se smelo zgoditi, da bi STA propadel, preden bi sodišče morebiti ugodilo njegovi tožbi, je opozorila. Evropski poslanci bodo v kratkem pozvali vlado, naj ne čaka na odločitev sodišča in takoj začne financirati STA, ker je k temu zavezana, je poudarila.

Zaskrbljeni so tudi zaradi neimenovanja evropskih delegiranih tožilcev, pa tudi zaradi zamude pri imenovanju drugih tožilcev v Sloveniji. In 't Veld poleg tega v Sloveniji opaža veliko polarizacijo, "kot da so prebivalci razdeljeni na dva tabora". "Mislim, da je samo ena Slovenija in samo en slovenski narod," je dejala in dodala, da je takšna raven razdeljenosti, ki postaja dialog gluhih, skrb vzbujajoča.

Namesto srečanja z delegacijo Evropskega parlamenta Janša v obračunavanje na Twitterju

"Vidimo, kako se krepi pritisk na javne institucije, na medije, na novinarje, in navsezadnje to lahko privede do ozračja, v katerem mediji in demokratične ustanove ne delujejo več na ustrezen način, ne zato, ker nimajo pravne podlage, ampak zato, ker v ozračju, kjer je vsesplošno nezaupanje, prišlo do točke, da te institucije ne delujejo več v interesu državljanov, in to je skrb vzbujajoče," je nadaljevala.

"Ton debate ni neškodljiv in ni nedolžen. V drugih državah smo videli, kako lahko vodi v erozijo zaupanja v demokratične institucije in celo v napad na demokratične institucije," je dejala in dodala, da sicer Slovenija še ni tam.

Se bo v Sloveniji ponovil madžarski scenarij?

Glede možnosti ukrepanja EU-ja na področju vladavine prava je opozorila na omejene pristojnosti, ki jih ima Unija. "Osebno menim, da bi moral imeti EU več pristojnosti, obenem pa tudi, da bi morala biti Evropska komisija in še posebej Evropski svet odločnejša," je opozorila. Kritična je bila do Evropskega sveta, ki po njenem mnenju ni sprejel nobene odgovornosti za to, kar se dogaja v nekaterih članicah.

Če je novinar tarča napada ali groženj, za Sophie in 't Veld ni pomembno, katere usmeritve je, gre za napad na svobodo medijev. Foto: BoBo
Če je novinar tarča napada ali groženj, za Sophie in 't Veld ni pomembno, katere usmeritve je, gre za napad na svobodo medijev. Foto: BoBo

Ali bo EU dovolil, da se v Sloveniji glede vladavine prava zgodi to, kar se je na Madžarskem in Poljskem? "Močno upam, da ne," je odgovorila. Pri tem je poudarila, da je Evropski parlament že zelo zgodaj pozval k sankcijam proti Madžarski in Poljski. Evropski svet, v katerem sedijo voditelji držav članic, pa ima velik vpliv na Evropsko komisijo, zato ta nerada posega v to, tudi če bi bila drznejša in odločnejša, pa bi za ukrepe morala najti prave instrumente, je dodala.

In 't Veld: Ne sprejemam teze, da sta dve Sloveniji

V odgovoru na novinarski vprašanji, zakaj so bili na pogovore vabljeni zlasti levi mediji, je dejala, da ne sprejema teze, da sta dve Sloveniji. Sogovorniki so izražali različna stališča, je dejala. Če je novinar tarča napada ali groženj, zanjo ni pomembno, katere usmeritve je, gre za napad na svobodo medijev.

Glede sestanka s kulturnim ministrstvom, ki je srečanje odpovedalo, ker evropski poslanci niso privolili v snemanje, je dejala, da jih je ministrstvo pravzaprav prosilo za posnetek sestanka. Vendar teh oni ne delajo, saj da gre pri tovrstni misiji za zasebne in zaupne sestanke. Kot je dodala, tudi tokrat niso naredili izjeme.

Z misijo povezanih tvitov premierja Janše ni želela podrobneje komentirati. "Mislim pa, da imajo tisti na oblasti posebno odgovornost za ton razprave, skrb za to, da krepijo zaupanje v demokratične institucije, ne pa da ga slabijo," je dejala.

Kot je še dodala v odgovoru na novinarsko vprašanje, so govorili tudi o t. i. push-backih na južni meji s Hrvaško. Na tem področju ostaja zaskrbljenost, je dejala, a dodala, da to ne spada v osnovni obseg njihove misije.

"Za dokazovanje moči mora premier izkoriščati retorična sredstva in zunanjo politiko"

Tomc: Člani delegacije izvedeli veliko, vendar niso dobili povsem celovite slike

Bistveno sporočilo je, da institucije v Sloveniji delujejo dobro in da se s takšnimi ali podobnimi težavami spopadajo v vseh državah EU-ja, je ob koncu misije sporočila evropska poslanka Romana Tomc, tudi članica misije. Kot je dodala na Twitterju, na misiji ni bilo ugotovljenih pomembnejših sistemskih kršitev slovenske vlade, ki bi zahtevale ukrepanje Evropske komisije ali Evropskega parlamenta, kar da je jasno povedala tudi vodja skupine evropskih poslancev Sophie in 't Veld.

Romana Tomc, ki je v misiji sodelovala kot evropska poslanka iz vrst desnosredinskega EPP-ja, meni, da so člani delegacije izvedeli veliko, vendar da kljub temu niso dobili povsem celovite slike. Po njenem prepričanju je razumljivo, da nekateri kolegi ne poznajo najbolje stanja v Sloveniji. "Zato tudi ne morejo vedeti, kaj vse, zelo pomembno, sploh ni bilo povedano," je sporočila.

Kot precej nenavadno je izpostavila, da ni mogla razpravljati in komentirati razprave, lahko je le postavila vprašanja. "Nezmožnost odziva je bila posebej omejujoča, ko so gostje zavajali ali zamolčali bistvene informacije, pomembne za osvetlitev stanja," je dejala. Znatno več časa so po njenih besedah dobili gostje, ki so kritizirali vlado, kot posebno težavo pa je omenila "neuravnoteženo sestavo vabljenih".

Vodja delegacije Sophie in 't Veld. Foto: BoBo
Vodja delegacije Sophie in 't Veld. Foto: BoBo

Dodala je še, da nihče nima možnosti izvedeti, kaj so posamezniki povedali, niti kaj so člani misije spraševali, ker so razgovori z vabljenimi zaprtega tipa. "Ni jasno, zakaj skrivnostnost, saj ne gre za interne politične zadeve. Nepreglednost vsekakor daje možnost kreativne razlage in zaključkov," je zapisala. Vse to po njenem mnenju vzbuja dvom, da pri misiji ne gre za iskreno željo ugotavljanja resničnega stanja vladavine prava in medijev v Sloveniji. Ne bi bilo dobro, da bi bila misija le eden od korakov pri scenariju priprave resolucije proti Sloveniji v Evropskem parlamentu, je dodala in še izrazila upanje, da bo končno poročilo pošteno in uravnoteženo.

Sestanek z nevladniki

V okviru obiska v Sloveniji so se člani misije že v sredo in četrtek sešli s predstavniki nevladnih organizacij, predstavniki akademske sfere, novinarji in novinarskimi organizacijami, z vrhovno državno tožilko in nekdanjo predsednico društva tožilcev Slovenije, z informacijsko pooblaščenko, z uradniki ministrstva za pravosodje ter s predsedniki ustavnega sodišča, Računskega sodišča in protikorupcijske komisije.

Evropska poslanka Sophie in 't Veld v državnem zboru. Foto: BoBo
Evropska poslanka Sophie in 't Veld v državnem zboru. Foto: BoBo

Obisk v senci četrtkovih tvitov

V petek so se sešli še z varuhom človekovih pravic, s predsednikoma DZ-ja in državnega sveta ter več poslanci, srečanja pa so potekala v senci četrtkovih objav na Twitterju premierja Janeza Janše, ki se je zapletel v spor z več evropskimi poslanci in nizozemskim premierjem Markom Ruttejem.

Pahor poziva k vljudni in spoštljivi komunikaciji

Na komunikacijo premierja Janše se je odzval tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je zapisal, da je "trdno prepričan, da je mogoče vsako mnenje izraziti tudi na vljuden, strpen in spoštljiv način in da je to pravzaprav edini način, s katerim lahko mirno in zrelo razrešimo vse probleme in ne povzročamo novih". "Zato me skrbi, ker se v nasprotju s tem poglablja vtis, da je mogoče biti danes slišan le, če nasloviš javnost z izjavami, ki so nevljudne ali celo nestrpne. Tej nevarni skušnjavi se moramo najbolj disciplinirano upirati najvišji državni predstavniki. Še zlasti moramo biti na to pazljivi, ko je mogoče naše stališča razumeti tudi kot stališča države, ki jo predstavljamo. Slovenija si je v tridesetih letih svoje samostojnosti v Evropi in svetu pridobila sloves ugledne, konstruktivne in neprepirljive države. Vsi, ki jo predstavljamo, se moramo truditi, da tega slovesa ne omajemo, temveč krepimo,” je v še zapisal Pahor.

Zorčič: Pravna država je v razgradnji

Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je že dopoldne na Twitterju zapisal, da nosilcem zunanje funkcije Janezu Janši, Borutu Pahorju in zunanjemu ministru Anžetu Logarju predlaga, "da se pogovorijo o načinu komunikacije s predstavniki drugih držav in EU-institucij, ker zadnja Twitter korespondenca presega vse meje dobrega okusa in je v nasprotju z Deklaracijo o zun. politiki".

Bruselj: Družbena omrežja niso prostor za osebne napade na posameznike

Po srečanju z evropskimi poslanci je dejal, da se je z delegacijo pogovarjal predvsem o vladanju z odloki in spoštovanju zakonov na področju medijev, še posebej glede STA-ja. "Glede na to, da smo se znašli v tej nezavidljivi situaciji, ko prihajajo iz Evrope preverjat, ali sta v Sloveniji še demokracija in svoboda medijev, smo se v institucijah dolžni odzvati na takšne sestanke in se z njimi pogovoriti."

Pogovor je sicer označil kot "konstruktiven" in "ploden". "Mislim, da so si člani odbora pravzaprav potrdili to sliko, ki jo že imajo po pogovorih s predstavniki drugih institucij Republike Slovenije," je dodal.

Obenem je potrdil svojo oceno, podano na četrtkovih Dnevih pravnikov, da smo v Sloveniji priča razgradnji pravnega sistema. Kot je dejal, je pravna država resda širok pojem, "a v določenem delu, ko del oblasti ne spoštuje zakona, ko ga ignorira, si ga prikraja, tako kot ji ustreza, potem je dejstvo, da je pravna država v razgradnji".

Delegacija se je srečala tudi s predsednikom državnega sveta Alojz Kovšca, ki je za TV Slovenija dejal: "Evropske poslance je zanimala predvsem vloga državnega sveta, kje državni svet lahko naslovi izvršno sejo oblasti in kakšna so naša mnenja predvsem o vladanju z odloki."

Zorčič: Nedostojna komunikacija škodi Sloveniji

Svetina o pritiskih politike

Z delegacijo odbora se je srečal tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina. Podal je oceno o stanju pravne države in medijske svobode ter v povezavi s STA-jem izrazil zaskrbljenost zaradi neizvajanja obstoječe zakonodaje.

Na vprašanje evropske poslanke in vodje delegacije Sophie in 't Veld o podpisu izjave, ki so jo predstojniki informacijskega pooblaščenca, komisije za preprečevanje korupcije, Računskega sodišča in varuha človekovih pravic sprejeli ob 30. obletnici samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, je odgovoril, da je šlo za poziv k ustrezni komunikaciji in spoštovanju ter prepoznavanju pomena samostojnih in neodvisnih državnih organov v demokratični družbi, ne glede na časovni okvir.

Spomnil je na pritiske politike ne glede na politično opcijo, ki jih je bil zaradi svojih odločitev pogosto deležen tudi sam in so se odražali v neposrednih ter pogosto koordiniranih napadih prek medijev in družbenih omrežij.

V povezavi z (ne)financiranjem STA je znova poudaril, da je zaskrbljen zaradi neizvajanja obstoječe zakonodaje. Meni namreč, da bi se postopki financiranja morali izvesti po obstoječih merilih brez nepotrebnih odlašanj, morebitne pomanjkljivosti v dosedanji ureditvi pa ustrezno odpraviti. "Oba javna servisa, to sta Radiotelevizija Slovenija in Slovenska tiskovna agencija, sta potrebna posebne pozornosti in ne smeta biti talec oziroma plen vsakokratnih zmagovalcev volitev," je dejal.

V povezavi s protesti je Svetina poudaril, da jih varuh spremlja že ves čas prek obravnave konkretnih pobud prizadetih posameznikov. Glede nedavnih protestov 5. oktobra, ko je policija uporabila tudi vodni top in druga sredstva, pa je dejal, da je varuh takoj začel dejavnosti za preverbo postopanja policije. "Razumemo zaskrbljenost državljanov in zagotavljamo, da bomo, kot vedno, tudi tokrat postopek vodili neodvisno in samostojno, v skladu z Zakonom o varuhu človekovih pravic," je še povedal.

Evropske poslance je zanimal zaplet okoli financiranja STA-ja. Foto: BoBo
Evropske poslance je zanimal zaplet okoli financiranja STA-ja. Foto: BoBo

SAB predlaga ALDE-ju izključitev SMC-ja, LMŠ zahteva ukrepanje Pahorja

Stranka SAB pa je sporočila, da bo skupini ALDE predlagala izključitev stranke SMC. SAB je bil kot član Alde eden tistih, ki je stranki SMC pomagal v družino Alde, po vseh dogodkih v zadnjem letu in pol, po rušenju STA-ja, neimenovanju delegiranih tožilcev, po četrtkovem napadu na vse predstavnike vodstvenih struktur stranke Alde pa so se v stranki odločili, da do ponedeljka v Alde predložijo dokumentacijo za začetek postopka za izključitev SMC-ja, je dejal generalni sekretar stranke Jernej Pavlič. Kot je dodal, sta bila četrtkov izpad in napad predsednika vlade kaplja čez rob. "Takega načina vladanja in odzivanja smo od Janše navajeni, vendar se stvari stopnjujejo, za to nista kriva samo stranka SDS ali predsednik vlade, ampak tudi koalicijski SMC in NSi ter vsi podporniki koalicije v DZ-ju," je poudaril.

"Dejansko mi je zelo nerodno, da imam predsednika vlade SDS, ki je uničil mednarodni ugled Slovenije, ki se je gradil 30 let. In če po tem dogodku NSi, SMC, Jelinčič, poslanci stranke DeSUS, predsednik Pahor ne vidijo, da je vrag odnesel šalo, da imamo za predsednika vlade nekoga, ki misli, da je predsednik vlade, države, SDS in NSi, potem jim ni več pomoči in so obsojeni na propad," je bil oster Brane Golubović iz LMŠ-ja.

Kot je dejal, ostro protestira, ker se predsednik države ob tem ne oglasi. "Njegova moralna dolžnost – tudi če ni moralna avtoriteta ali ne želi biti – je, da se ob takih primerih, ko naš predsednik vlade žali predsednika vlade ene od evropskih držav in evropske poslance, oglasi," je prepričan Golubović. Obenem je kritiziral "poslance, ki si želijo dokončati mandat za vsako ceno, ne glede na to, ali bo potem ostalo samo še pogorišče". Posebej NSi-ju je očital izgovarjanje v slogu "mi s tem nimamo nič" in spomnil, da so tudi ministri NSi-ja kolektivni organ vlade in so enako krivi za vsak Janšev tvit.

Kot je napovedal, se bodo v opoziciji štirih pogovorili in videli, "kako to ugrabljeno državo ponovno rešiti in jo vpeti v demokratične procese".

Matjaž Han iz SD-ja, ki sicer deli Golubovićevo ogorčenje, je medtem dejal, da o vložitvi nezaupnice ali ustavne obtožbe zaradi tvitanja in podobnih "bedarij" ne razmišljajo. "To si posameznik zasluži zaradi drugih zadev. Tviti pa so zgolj odraz posameznika in tega, da ima težave," je dejal. "Žal mi je, da se moramo danes cela politika in država in cela Evropa odzivati na zadeve, na tvite predsednika vlade, ki v bistvu škodujejo naši državi. To sodi v rubriko 'saj ni res, pa je' (...) To je zame nesprejemljivo, teh vrednot, poniževanja in cinizma ne podpiram in jih obsojam," je premierjevo četrtkovo in siceršnje čivkanje pokomentiral Han.

Kako se v Bruslju odzivajo na tvite slovenskega premiera?

Kot je dejal prvak Levice Luka Mesec, je Janša v četrtek s svojimi tviti na račun evropskih poslancev "potrdil sume, ki so jih imeli glede njegovega načina vladanja, mendranja pravne države in rušenja svobodnega medijskega prostora ter odprte družbe". "Po včerajšnjem fiasku lahko zaključimo, da je slovenskega predsedovanja konec (...) To je ponovno celi Sloveniji pokazalo, kdo je ta človek, kako se ne zna obnašati, kaj počne z ugledom te države v tujini," je nadaljeval in dodal, da bi se zdaj končno morale odpreti oči tudi koalicijskim partnerjem. "Edini način, da se rešimo, je, da ga nehajo podpirati, da izstopijo iz koalicije in da gremo na predčasne volitve," je dejal.

Tonin pričakuje Janševo opravičilo, Počivalšek določenih izjav "enostavno ne razume"

Predtem se je na Twitterju že oglasil predsednik SMC-ja in gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki je zapisal: "Vsi v politiki se moramo zavedati odmeva naših izjav, ne glede na to, če te damo pred mikrofoni in objektivi ali prek družbenih omrežij. Določenih izjav enostavno ne razumem, zanje ne vidim potrebe, jih ne podpiram in se mi zdijo škodljive za ugled naše države."

Predsednik Nove Slovenije Matej Tonin pa je na Twitterju zapisal: "Tvit Janeza Janše, namenjen evropskim poslancem, je bil neprimeren in nepotreben. Pričakujem, da se bo PV prizadetim za svoje besede opravičil. Če želimo ohraniti EU, mora ta temeljiti na medsebojnem spoštovanju in kulturi dialoga. Škoda bi bilo na tak način zapraviti ugled Slovenije. Uspešno slovensko predsedovanje #EU prehaja v sklepno fazo, pred nami je zahtevna končnica. Zato moramo z državami in institucijami graditi zavezništva in spoštljive odnose. Nedavni dogodki nas od tega oddaljujejo, kar za zunanjepolitični položaj Slovenije ni dobro."