Janeza Lenarčiča je v četrtek za komisarskega kandidata vlada potrdila s 13 glasovi za in tremi proti. Foto: MMC RTV SLO

Janez Lenarčič je v Bruslju za medije izjavil, da ga je premierjeva odločitev presenetila in da osebno ni imel tovrstnih načrtov. "Ko me je povabil h kandidaturi, mu nisem mogel reči ne, ker sem upošteval razloge, zaradi katerih si je zaželel, da bi jaz pristal na to kandidaturo," je pojasnil v pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju. V prvem pogovoru za TV Slovenija po potrditvi kandidature za evropskega komisarja je Lenarčič dejal, da je hvaležen za izkazano čast, ki pa prinaša tudi veliko odgovornost.

Povedal je, da noben resor, ki bi ga lahko dobil kot komisar, ni slab, saj da je mogoče na vsakem področju narediti veliko dobrega za Evropo in s tem za Slovenijo. Naštel je kar nekaj področij, ki ga zanimajo, tudi resor za širitev, a ta ni bil med prvimi, ki jih je omenil. "Osebno in tudi za Slovenijo se mi zdijo zelo zanimivi resorji, ki jih je Slovenija nekoč že imela – zlasti za okolje, prav tako tudi resor za raziskave in resor za regionalno politiko," je dejal. Poleg širitve je omenil še digitalizacijo in mednarodno razvojno sodelovanje.

Lenarčič meni, da razlogov za diskriminacijo ni

V Bruslju neuradno izpostavljajo, da lahko članice, ki bodo predlagale ženske in močne politične profile, računajo na dobre resorje. Na vprašanje, kakšna so v kontekstu teh sporočil njegova pričakovanja glede resorja, Lenarčič spomni na merila pri izbiri kandidatov, ki jih po svojem prepričanju izpolnjuje. "Upam, da bo predsednica presojala po strokovnosti, po sposobnosti. Lizbonska pogodba med merili za izbiro komisarja ne navaja, da to mora biti politik," je dejal Lenarčič.

Po njegovem mnenju ni razlogov za diskriminacijo, ob tem pa je prepričan, da bi si pa Slovenija zaslužila boljši resor že zato, ker dogovor o vodilnih položajih v Uniji zanemarja mlajše, manjše članice iz srednje in vzhodne Evrope. Ta neuravnoteženost bi se namreč po njegovem mnenju morala ustrezno kompenzirati pri delitvi resorjev.

Lenarčič pravi, da se z von der Leynovo še nista pogovarjala in da se bo z veseljem kadar koli odzval njenemu vabilu na pogovor. Kdaj bo to in kdaj bo vedel, kateri resor mu bo poverila, je popolnoma v njenih rokah, pravi in pojasnjuje, da je znan le en datum: do 26. avgusta naj bi vse članice imenovale svoje kandidate. Zaslišanja v Evropskem parlamentu naj bi se sicer začela konec septembra. Lenarčič ni član nobene stranke, kot komisar pa namerava sodelovati v liberalni evropski politični skupini.

Lenarčič računa na podporo vseh slovenskih evroposlancev

Upa na enotno podporo iz domovine

Kritike v Sloveniji glede njegovega domnevnega pomanjkanja demokratične legitimnosti Lenarčič zavrača z besedami, da med merili za izbiro kandidata ni tega, da bi moral biti komisar izvoljen na volitvah. Sploh pa ta kritika odpade, potem ko ga je potrdila vlada, ki vsekakor ima demokratično legitimnost, je dodal.

"Še vedno upam na podporo vseh v Sloveniji," je dejal Lenarčič in dodal, da si želi tudi podpore socialdemokratov, s katerimi je ves čas dobro sodeloval. Dobra popotnica je pri takih projektih pomembna in želi si je vsaj iz domovine, je izpostavil in pojasnil, da bo prihodnji teden v Sloveniji dovolj zgodaj pred sejo odbora DZ-ja za zadeve EU-ja, da se bo lahko sestal z vsemi relevantnimi sogovorniki. "Upam na odprtost in da bodo dovolili, da jih lahko prepričam. To je vse, kar si v tej fazi želim," je dejal.

Odzivi na izbor slovenskega komisarskega kandidata

Dileme o politični moči

Ob napovedi Lenarčičeve kandidature je prevladalo večinsko mnenje, da si je kandidat v bogati diplomatski karieri nabral dovolj strokovnih kompetenc, da zasede stolček v Evropski komisiji. Ob tem je bilo slišati tudi, da bi na komisarskem mestu potrebovali večjo politično moč. Da je pomanjkanje politične moči Lenarčičeva šibka točka, se strinja tudi doktor Matej Avbelj s fakultete za državne in evropske študije. "Se je pa treba vprašati, kdo v obstoječi slovenski vladajoči koaliciji ima kakršno koli politično težo, s katero bi lahko nastopil na evropskem parketu, denimo v evropski komisiji," je Avbelj dejal v pogovoru za Radio Slovenija.

"Tu moramo biti realni, da se šibkost slovenskega političnega prostora preslikava na tudi evropsko raven," je dodal Avbelj, ki se mu v tem kontekstu zdi premierjeva izbira najboljša. Vzroke za to, da je nabor vrhunskih kandidatov izjemno omejen, Avbelj išče v tem, da se v Sloveniji ne plemeniti človeških virov oziroma da se ne razvijajo najboljši kadri.

"Mislim, da samo strokovnost danes v evropski komisiji, tako kot je postavljena, ni več dovolj, gotovo so politične izkušnje pomembne," pa meni doktorica Janja Hojnik z mariborske pravne fakultete, ki sicer dodaja, da pogosto tudi reference nimajo ustrezne teže. Prepričana je, da bo Lenarčič politično težo dobil takoj, ko nastopi komisarsko funkcijo.