Ursula von der Leyen je bila v preteklosti ministrica za zaposlovanje in socialne zadeve ter ministrica za starostnike, ženske in mlade. Politično je zelo blizu kanclerki Angeli Merkel. Je edini člen vlade Merklove, ki je na ministrskih položajih od začetka leta 2005. Rojena je v Bruslju, kjer je tudi odraščala. Po izobrazbi je zdravnica. Foto: EPA

Ursula von der Leyen za izvolitev potrebuje še absolutno večino v Evropskem parlamentu, kjer pa temu predlogu močno nasprotujejo socialisti. Če bo Ursula von der Leyen potrjena, bo postala prva ženska na položaju predsednice komisije in druga vodja komisije iz Nemčije. Prvi njen predsednik je bil namreč Nemec Walter Hallstein.

Evropski svet bo vodil Charles Michel. Foto: Reuters

Za položaj predsednika Evropskega sveta in Tuskovega naslednika so voditelji članic izbrali belgijskega premierja in liberalca Charlesa Michela. Novi visoki zunanjepolitični predstavnik Unije naj bi postal španski zunanji minister in socialist Josep Borrell.

Kandidatka za predsednico Evropske centralne banke je Francozinja Christine Lagarde, ki je v odzivu prek Twitterja sporočila, da se počuti počaščeno.

Francozinja je tudi napovedala, da bo v času kandidacijskega postopka začasno zamrznila svoje naloge na mestu prve dame Mednarodnega denarnega sklada (IMF).

Lagardova je od leta 2011 direktorica IMF-a. Foto: Reuters

Angela Merkel ni glasovala

Nominacija Ursule von der Leyen je dobila skoraj soglasno podporo voditeljev članic, ena pa se je vzdržala. To je bila nemška kanclerka Angela Merkel, ki je pojasnila, da sta se nemška koalicijska partnerja (CDU/CSU in SPD) odločila, da se bosta glasovanja vzdržala, če se znotraj koalicije ne bodo strinjali glede kandidata oziroma kandidatke za predsednico komisije.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da so predlogi zelo pozitivni za Evropo, poroča Reuters. Kompromis naj bi bil rezultat globoke francosko-nemške povezave, je dejal. Po njegovih besedah dogovor o kandidatih zagotavlja, da Evropa ni razdeljena.

Mati sedmih otrok na čelo Evropske komisije

Tusk je glede predlaganih kandidatov in novega predsednika Evropskega sveta dejal, da gre za popolno ravnovesje spolov. Dodal je: "Navsezadnje je Evropa ženska."

Manfred Weber, ki je bil vodilni kandidat Evropske ljudske stranke (EPP), se je temu mandatu odpovedal. "Moje potovanje vodilnega kandidata se je začelo septembra lani, tukaj se konča," je dejal Weber na sestanku politične skupine in dodal, da se bo še naprej boril za demokratično Evropo.

EPP pripravljen prepustiti vodenje parlamenta

Evropski parlament bo v sredo sam izbral svojega predsednika. Tusk je sicer dejal, da si želijo, da bi bil predsednik parlamenta v prvi polovici mandata socialist, v drugi pa desnosredinski kandidat.

Weber je pozneje dejal, da so v EPP-ju pripravljeni sprejeti predsednika parlamenta iz vrst socialistov, ki pa morajo predstaviti svojega kandidata. "Na socialistih je, da predstavijo kandidata," je dejal vodja konservativcev v parlamentu na novinarski konferenci v Strasbourgu.

Weber je bil vodilni kandiat Evropske ljudske stranke. Foto: Reuters

Politična skupina socialistov in demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu je za predsednika te institucije predlagala Italijana Davida Sassolija, je na podlagi informacij iz dobro obveščenih virov poročala avstrijska tiskovna agencija APA. Čas za vložitev kandidatur se je iztekel ob 22. uri, glasovanje pa bo potekalo v sredo.

"Globoko razočaranje" socialistov

Voditeljica druge največje politične skupine v Evropskem parlamentu, socialdemokratov (S&D), Iratxe Garcia je kompromisni dogovor o zasedbi ključnih položajev v EU-ju, ki so ga v Bruslju dosegli evropski voditelji, označila za "globoko razočaranje".

"Naša skupina je ostala trdno v obrambi evropske demokracije in koncepta vodilnih kandidatov in ne želimo, da ta umre," je poudarila.

"Nesprejemljivo je, da populistične vlade, ki so zastopane v Evropskem svetu, izključujejo najboljšega kandidata samo zato, ker se je zavzel za pravno državo in naše skupne evropske vrednote," je sporočila, pri čemer je opozorila na nasprotovanje predlogu, da bi vodja komisije postal vodilni kandidat socialdemokratov Frans Timmermans.

V zadnjih dneh se je za novega predsednika Evropske komisije najpogosteje omenjal socialist, Nizozemec Frans Timmermans. Foto: Reuters

Timmermans je v ponedeljek v pogajanjih na vrhu EU-ja izpadel iz igre za predsednika Evropske komisije, saj ni imel zadostne podpore, nasprotovala mu je zlasti višegrajska četverica, pa tudi Hrvaška. Timmermans naj bi sicer tudi v prihodnji Evropski komisiji ostal njen podpredsednik.

Močne podpredsedniške položaje v komisiji naj bi dobila tudi danska liberalka Margrethe Vestager in Slovak Maroš Šefčovič.

Nezadovoljni tudi zeleni

Dogovor o zasedbi ključnih položajev v EU-ju je nesprejemljiv tudi za Zelene/EFA, ki poudarjajo, da "trdno stojijo" za svojo kandidatko za predsednico Evropskega parlamenta Ska Keller. Po njihovih besedah dogovor ne spoštuje koncepta vodilnih kandidatov in izidov evropskih volitev.

Dogovor je po oceni Kellerjeve grotesken, z njim so zadovoljne samo najmočnejše stranke. Po visoki volilni udeležbi na evropskih volitvah in mandatu za spremembe to ni dogovor, ki si ga zaslužijo evropski državljani, je prepričana.
"Ne potrebujemo najmanjšega skupnega imenovalca, ki bi zadovoljil osebne interese in strankarsko politiko. Potrebujemo dinamiko za politične spremembe v Evropi, tega pa paket ne ponuja," je opozorila.

Šarec: Brez zapletov ne bo šlo

Slovenski premier Marjan Šarec ocenjuje kompromis o vodilnih položajih na vrhu EU-ja kot dober in upa, da bo kandidatka za predsednico Evropske komisije dobila podporo tudi v Evropskem parlamentu, saj bi bil drugačen razplet slabo znamenje. Premier sicer ocenjuje, da ne bo šlo brez zapletov.

Slovenski premier Marjan Šarec na zasedanju v Bruslju. Foto: Reuters

"To je kompromisni predlog, ki je bil dosežen po relativno dolgih pogajanjih. Če želiš nekaj sprejeti s konsenzom in pokazati, da je Evropski svet enoten, je nujno skleniti tudi kompromis, za moje pojme je to dobro," je komentiral izid maratonskih pogajanj. Najslabše znamenje bi po njegovih besedah bilo, da bi nekaj držav nasprotovalo predlogu, saj bi bila to slaba popotnica za novo vodstvo komisije in druge institucije.

Na vprašanje, ali bo Ursula von der Leyen glede na ostre kritike iz vrst socialistov dobila podporo v Evropskem parlamentu, kjer je za njeno potrditev potrebna absolutna večina, je Šarec odgovoril: "Upam, da jo bo, ker bi bil slab znak, če je ne bi." Ob tem sicer pričakuje, da brez zapletov ne bo šlo. "Pričakujem seveda še kakšen zaplet zagotovo, ampak Evropski svet je pokazal enotnost," je poudaril.

Novi evropski poslanci začeli delo

Evropski poslanci so danes že opravili ustanovno sejo, ki pa so jo takoj po uvodni slovesnosti in odprtju kandidacijskih postopkov za vodstvene položaje prekinili, saj so čakali na dogovor voditeljev EU-ja o imenovanjih na najvišje položaje v Uniji.

Ustanovno zasedanje, ki se je začelo z evropsko himno Odo radosti, je odprl dozdajšnji predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani (EPP), ki bo parlament vodil do izvolitve novega predsednika.

Parlament naj bi poleg predsednika izvolil tudi 14 podpredsednikov, pet kvestorjev in določil sestavo odborov.

V novem sklicu 751 poslancev – za zdaj

Evropski parlament naj bi imel do izstopa Velike Britanije iz Unije 751 poslancev, a se danes kolegom v Strasbourgu niso mogli pridružiti trije novoizvoljeni katalonski evropski poslanci, ki v Madridu niso mogli prevzeti svojih mandatov. To so nekdanji katalonski predsednik Carles Puigdemont, nekdanji katalonski minister Antonio Comin ter nekdanji podpredsednik te španske regije Oriol Junqueras.

Protest v podporo katalonskim politikom pred sedežem Evropskega parlamenta. Foto: Reuters

Ker se niso mogli udeležiti seje, je bilo slišati pozive k priznanju njihovih mandatov tudi v parlamentarni dvorani, pred stavbo Evropskega parlamenta v Strasbourgu, kjer bodo opoldne protesti, pa se že zbira množica protestnikov. Eden od govornikov na shodu bo tudi zdaj že nekdanji evropski poslanec iz Slovenije Ivo Vajgl.

Osem poslancev iz Slovenije pripada trem največjim političnim skupinam. V EPP-ju so štirje, in sicer Romana Tomc in Milan Zver (oba SDS), Franc Bogovič (SLS) in Ljudmila Novak (NSi). V politični skupini socialdemokratov (S&D) sta poslanca Tanja Fajon in Milan Brglez (oba SD), pri liberalcih (RE) pa Irena Joveva in Klemen Grošelj (oba LMŠ).

V novem petletnem mandatu bo v parlamentu osem političnih skupin. Čeprav bo še naprej najmočnejši desnosredinski EPP, je ta politična skupina, tako kot drugouvrščeni socialdemokrati (S&D), na volitvah močno poslabšala rezultat v primerjavi z letom 2014. EPP bo imel 182, S&D pa po zadnjih podatkih 154 evropskih poslancev.

Tretja najmočnejša politična skupina bodo s 108 poslanci liberalci, sledijo Zeleni/EFPA (75 poslancev), novoustanovljena skupina skrajno desnih strank Identiteta in demokracija (ID) s 73 poslanci, evroskeptični Evropski konservativci in reformisti (ECR) (62 poslancev), Evropa svobode in neposredne demokracije (EFDD) (43 poslancev) ter zveza levičarskih strank GUE (41 poslancev). 13 poslancev ostaja nepovezanih oziroma se niso priključili nobeni politični skupini.

Evropski parlament pred izbiro predsednika

V novem Evropskem parlamentu bo 61 odstotkov novih poslancev, 39 odstotkov je ponovno izvoljenih. Moških bo 60, žensk pa 40 odstotkov.

Praviloma je do zdaj Evropski parlament predsednika za prvo polovico petletnega mandata izvolil že prvi dan ustanovne seje, potem ko sta se EPP in S&D v skladu s t. i. gentlemanskim dogovorom o delitvi predsedniškega mandata uskladila o svojih kandidatih. Tokrat je zaradi razpršenosti glasov na volitvah potreben širši dogovor.

Volitve predsednika bodo tajne, za izvolitev je potrebna absolutna večina veljavnih oddanih glasov. Če v treh krogih zmagovalca ni, se v četrtem glasuje o dveh najmočnejših v tretjem krogu, izvoljen pa je tisti kandidat, ki dobi več glasov.

Lobiranje (za) Plenkovića
Hrvaški Jutarnji list je pisal o nasprotovanju hrvaškega premierja Andreja Plenkovića temu, da bi socialist Frans Timmermans postal predsednik Evropske komisije. Plenković se je v Bruslju postavil ob bok politikom iz vzhodne Evrope, med katerimi je tudi predsednik SDS-a Janeza Janša. Pojasnil je, da je Timmermans nizozemski politik, za katerega je vladavina prava aksiom, in Plenković bi za svoje nasprotovanje lahko imel več razlogov, od pomoči kolegu iz ljudske stranke (EPP) Manfredu Webru do pridobitve položaja zase. Razlogi bi lahko bili tudi zelo praktični, saj ima Hrvaška resne težave v pravosodju, boju proti korupciji, zaščiti pravic manjšin ... "Več kot jasno je, da Timmermans kot predsednik komisije ne bi imel veliko razumevanja za takšen razvoj dogodkov na Hrvaškem," piše Jutarnji list.
Bruseljski dopisnik francoskega dnevnika Liberation pa piše, da skuša generalni sekretar komisije Martin Selmayr Plenkovića spraviti na čelo komisije, tudi z delom v škodo Slovenije. Zadeva naj bi po dopisnikovih navedbah prišla tako daleč, da je v ponedeljek več voditeljev članic, ki niso navajeni tako odprtih poskusov vplivanja na svoje delo, izrecno zahtevalo Selmayrjev odhod s položaja. Selmayr si je na mestu predsednika Evropske komisije želel nekoga šibkega, da bi lahko še naprej upravljal zadeve, in naj bi že več mesecev pripravljal udar, tako da je na skrivaj podpiral Hrvaško v mejnem sporu s Slovenijo, piše francoski novinar. Tako naj bi prav Selmayr marca lani zahteval, da Evropska komisija ne podpre postopka proti Hrvaški na Sodišču EU-ja, ki ga je nato sprožila Slovenija sama. Ker komisija - spet po ukazu Selmayrja - ni dala svojega mnenja v postopku, ji je sodišče poslalo vprašalnik, kar se zgodi izredno redko, saj je komisija normalno navzoča, ko se pojavi spor med članicama, piše Quatremer.